Katalog in naročilnica
 |
Kako spodbujati kritično razmišljanje pri učencih?
Mednarodna raziskava PISA 2009 je boleče opozorila na tisto, kar so že vrsto let kazali rezultati nacionalnih preizkusov znanja: da je zaostanek naših šolarjev za vrstniki v drugih državah največji, ko morajo samostojno in kritično razmišljati.
Slovenski šolarji so bolj uspešni pri preprosto strukturiranih nalogah, pri zapletenejših nalogah, ki zahtevajo daljše odgovore in kritično razmišljanje in utemeljevanje, ko morajo o stvareh razmišljati z različnih zornih kotov in ko so potrebne kritične primerjave, pa imajo težave. Slabše se znajdejo v novih situacijah, težave imajo s kritičnostjo in s samostojnim načinom dela.
Rezultati raziskave PISA 2009 so dvignili veliko prahu … in vendar niso nepričakovani. Dve leti prej je raziskava TIMSS 2007 opozorila, da se pri izobraževanju slovenskih učiteljev namenja relativno malo pozornosti (in pomembno manj kot v večini evropskih držav) znanjem za razvijanje sposobnosti samostojnega ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja pri učencih. Naslednji povezan podatek, enako ali še bolj nerazveseljiv, prihaja iz druge mednarodne raziskave TALIS 2008, ki je med drugim učitelje spraševala, kakšne dejavnosti poučevanja uporabljajo v svojem vsakdanjem delu v razredu. Dve državi med sodelujočimi sta v tej raziskavi izstopali po nesorazmerno malem deležu zahtevnejših dejavnosti poučevanja: Slovenija in Bolgarija. To pa so natanko tiste dejavnosti, ki pri učencih spodbujajo največ samostojnosti in kritičnega razmišljanja.
Podatki iz raziskav TIMSS
V zvezi s podatki, ki kažejo na hude težave slovenskih učencev na področju kritičnega razmišljanja in samostojnega dela, je morda smiselno postaviti še dve podvprašanji:
- ali je morda dejstvo, da med našimi učitelji visoko prevladujejo strukturirane dejavnosti poučevanja, povezano z pretirano natrpanostjo učnih načrtov s podatki, ki učiteljem ne omogoča več rabe zahtevnejših dejavnosti poučevanja,
- ali je morda dejstvo, da je med našimi učitelji veliko več na učence usmerjenih dejavnosti poučevanja (združevanje v skupine, individualno prilagojene naloge) kot zahtevnejših dejavnosti poučevanja (projektno delo, razpravljanje, eseji, ustvarjanje izdelkov), povezano s tem, da se je v času šolske prenove sorazmerno veliko (preveč?) pozornosti posvečalo prvi skupini pedagoških dejavnosti, premalo pa tistim, ki so verjetno še bolj ključne za razvijanje sposobnosti samostojnega ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja pri učencih.
Vsekakor je vprašanje spodbujanja kritičnega razmišljanja in samostojnosti naših osnovnošolcev eno od ključnih vprašanj, od katerih je v veliki meri odvisno, kakšno Slovenijo bodo v prihodnjih desetletjih (so)ustvarjali otroci, ki bodo v naslednjih letih gulili hlače na osnovnošolskih klopeh.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
