Kako opredeliti poslanstvo organizacije

ENG



	Vodenje v izobraževanju Organizacijska klima Splošno o vodenju Samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti Identiteta vrtca in šole Vrednote vrtca in šole Poslanstvo vrtca in šole Vizija vrtca in šole Siva knjiga o vzgoji in izobraževanju Bajke in povesti o devetletki

Katalog in naročilnica

KATALOG

NAROČILNICA

Kako opredeliti poslanstvo organizacije?

Velikih uspehov še nikoli ni dal lov za denarjem, temveč delo, ki ga žene ponos.

Henry L. Doherty

V mnogih organizacijah vlada prepričanje, da imajo jasno opredeljeno poslanstvo, vse dokler njihovi ljudje ne naletijo na širok razkorak med tistim, kar »naj bi počeli«, in tistim, kar se dogaja v resnici. Takrat postane očitno, da se delo, procesi in ravnanja v organizaciji vse prej kot skladajo s privzetimi prepričanji. Idealna pot za preseganje tega konflikta in obstoječih neustreznih prepričanj je široka razprava o poslanstvu, ki zajame vse nivoje organizacije.

Opredeljevanje lastnega poslanstva je eden od največjih izzivov, ki se ga sploh lahko loti organizacija. Ko se vsak njen član vključi v razpravo o tem, zakaj obstaja organizacija, in pozneje v nastajanje izjave o njenem poslanstvu, dobi priložnost, da svoja prepričanja, poglede in razumevanje sooči in primerja s prepričanji, pogledi in razumevanjem sodelavcev. Takšno soočenje predstav po eni strani opozori na skupne, stične točke, ki lahko postanejo trden temelj novih skupnih prizadevanj, po drugi strani pa tudi na tista razhajanja, ki jim je smiselno posvetiti več pozornosti z vprašanji, kot so:

Kdo smo kot organizacija?

Kaj počnemo?

Za koga počnemo to?

Zakaj počnemo to?

Kaj počnemo odlično, kje smo najboljši?

Kaj bi lahko počeli dosti bolje, kje nam škriplje?

Kakšne so naše edinstvene prednosti in katere so naše največje pomanjkljivosti?

Poslanstvo organizacije je vedno tudi odraz osebnih poslanstev tistih, ki razmišljajo o njem in ga nenazadnje ubesedijo v izjavi o poslanstvu. Kadar primerjamo visoko učinkovite organizacije s tistimi, ki se komaj »prebijajo«, največkrat najdemo med njimi tudi razlike v tem, kako se ujema poslanstvo organizacije z osebnimi poslanstvi njenih zaposlenih (enako velja za vrednote in vizijo). Zato je eden od ključnih dejavnikov za uspeh razprave, koliko ljudi sodeluje v njej: zgolj vrh organizacije ali vsi.

Ko človek najde organizacijo, ki mu nudi priložnost za uresničevanje lastnega osebnega poslanstva, se njegova energija in navdušenje za delo okrepita – tako kot zvestoba in občutek pripadnosti organizaciji.

Ljudje, ki se čutijo povezane s svojo organizacijo, ki jih ta privlači in zadovoljuje njihovo potrebo po iskanju smisla, bolje in učinkoviteje delajo in več prispevajo k skupni učinkovitosti cele organizacije kot tisti, ki se čutijo odtujene. Ko nekdo najde organizacijo, ki mu nudi priložnost za uresničevanje lastnega poslanstva, se njegova energija in navdušenje za delo okrepita – tako kot zvestoba in občutek pripadnosti organizaciji.

Razprava o poslanstvu organizacije je najbolj konstruktivna takrat, ko temelji na preteklosti in je usmerjena v prihodnost, ko spoznano preteklost preslika v prihodnost. Vsebinsko je tem bolj bogata, kolikor bolj se izogne skušnjavi, da bi se osredotočala le na notranje procese, ampak se usmeri tudi na to, kaj organizacija počne za ključne uporabnike in kako vpliva nanje.

Uporabniki lahko razjasnijo marsikatero »slepo pego«, ki zaposlenim bodisi onemogoča, da bi videli nekatere stvari, bodisi jih zaradi nje vidijo popačeno.

Poslanstvo organizacije se še bolje izkristalizira in razjasni, ko notranje predstave o tem, kar počne, primerja s prepričanji svojih uporabnikov. Ti lahko o organizaciji povedo marsikaj, razjasnijo lahko marsikatero »slepo pego«, ki zaposlenim bodisi onemogoča, da bi videli nekatere stvari, bodisi jih zaradi nje vidijo popačeno. Vemo namreč, da ljudje, ki so del nekega sistema, ta sistem sicer res najbolje poznajo, a ga zaradi različnih dejavnikov ne morejo ocenjevati enako nepristransko kot nekdo, ki ga lahko neprizadeto opazuje – uporabniki storitev organizacije seveda niso neprizadeti in nepristranski ocenjevalci, zagotovo pa lahko o njej prispevajo dragocene informacije, ki so njeni notranji javnosti zaradi različnih razlogov (obrambnih mehanizmov, interesov ipd.) prikrite.

Če ne veš kam greš, ni pomembno po kateri poti greš.

Iz knjige "Alica v čudežni deleži"

Noben pristop k razpravljanju o poslanstvu ni nujno »pravi« za vsako organizacijo. Na to, kako se loti razmišljanja o poslanstvu, lahko vpliva tako struktura organizacije kot njena velikost, dejavnost, geografski in kulturni ter številni drugi dejavniki. Bistveno pri izbiranju primernega pristopa je, da omogoča soočenje prepričanj in predstav čim širši paleti pomembnih oseb o tem, zakaj in kaj počne organizacija. Če bi iz razprave izpustila katerega koli pomembnega posameznika ali skupino, bi to lahko pomembno vplivalo na sam proces in končno izjavo o poslanstvu. Od tega, kako organizacija opredeli svoje poslanstvo, je odvisno, katerim dejavnostim, procesom in ravnanjem bo v prihodnosti posvečala svojo energijo in prizadevanja: še več, opredeljeno poslanstvo kot nekakšen kompas usmerja zaposlene pri vsakdanjem delu, reševanju problemov in odločanju. Zato lahko vsaka manjkajoča informacija in vsako neupoštevano mnenje pomeni, da organizacija morda ne bo mogla izkoristiti vseh svojih možnosti in potencialov.

Noben pristop k razpravljanju o poslanstvu ni nujno »pravi« za vsako organizacijo.

V okviru razprave o poslanstvu organizacije si lahko pomagate z nekaterimi ključnimi opomniki in vprašanji:

·        Zakaj obstaja naša organizacija?

·        S čim se ukvarja naša organizacija? Kaj počne? Katere in kakšne so njene osnovne dejavnosti?

·        Komu je namenjen naš trud?

·        Kdo so uporabniki naše organizacije?

·        Kaj daje organizacija našim uporabnikom? Kaj pridobijo zaradi našega dela in naše organizacije? Kakšno dodatno vrednost jim ponujamo?

·        Kaj daje organizacija našim zaposlenim? Kako jim pomaga pri učenju, razvoju in rasti, tako osebno kot strokovno?

·        Kaj naša organizacija prispeva družbi v celoti?

·        Kje je naša organizacija še posebno dobra oziroma uspešna? Kaj delamo najbolje?

·        Kje je naša organizacija manj uspešna kot bi lahko bila? Kje ji najbolj škriplje?

·        Kdo so naši glavni konkurenti? Kdo so podobne in sorodne organizacije? Če se primerjamo z njimi, kakšen položaj zasedamo? Smo pred njimi? Zaostajamo za njimi?

·        Kaj dela naše delo in našo organizacijo edinstveno? Kaj jo ločuje od drugih podobnih in sorodnih organizacij?

Včasih si je smiselno zastaviti še druga vprašanja, ki pomagajo razmišljanje ponesti prek najbolj očitnih in površinskih prepričanj:

·        Kaj bi počela naša organizacija, če bi se situacija nenadoma spremenila: če bi na primer ostali brez 30 % sredstev, če bi se pomembno znižalo število uporabnikov, če bi se znižale plače? Ali bi kljub temu še vedno počeli tisto, kar počnemo sedaj?

·        Kaj bi lahko organizacija počela poleg tega, kar počne sedaj, da bi bili zaposleni bolj zadovoljni z delom?

·        Kaj bi lahko organizacija počela poleg tega, kar počne sedaj, da bi bili uporabniki bolj zadovoljni z njo, zaposlenimi in njihovim delom?

·        Česa organizacija ne počne, pa bi verjetno morala početi?

·        Kaj organizacija počne drugače, kot bi si želeli, ali morali, ali celo drugače, kot govorimo, da počnemo?

·        Kaj organizacija prispeva družbi v celoti?

·        Kaj dela organizacijo edinstveno? Kaj jo ločuje od drugih podobnih in sorodnih organizacij?

·        Kaj bi lahko organizacija počela poleg tega, kar počne sedaj, da bi bili uporabniki bolj zadovoljni z njo, zaposlenimi in njihovim delom?

·        Kaj organizacija počne drugače, kot bi si želela, ali morala, ali celo drugače, kot govori, da počne?