Vodenje v izobraževanju Samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti |
||
|
Katalog in naročilnica
 |
Kdo ustvarja vizijo?
Vizija organizacije polno zaživi samo, če je resnično skupna. Močne vizije izzovejo močne občutke in močna čustva. |
Skupna vizija organizacije se začne s posamezniki in temelji na osebnih vizijah njenih posameznih članov. Tako kot pri razmišljanju o vrednotah in poslanstvu je torej tudi v kontekstu vizije smiselno vključiti v razpravo vse zaposlene. Le tako lahko organizacija zagotovi občutek lastništva vizije med svojimi ljudmi. Najgloblje sprejemanje vizije temelji na dejavnem sodelovanju v procesu njenega ustvarjanja. Če se ljudje čutijo njene »soavtorje«, jo laže vzamejo za svojo.
Učinkovitost organizacije je najvišja, kadar zaposleni razumejo vizijo kot skupen dogovor, ki združuje njihova prizadevanja. Njihovi usklajeni napori, ki izhajajo iz tega občutka, močno povečajo možnosti, da bo organizacija zastavljeno vizijo tudi dosegla. Pri tem je treba poudariti, da najmočnejše vizije niso vedno tiste, ob katerih ljudje ves čas navdušeno prikimavajo. Močne vizije izzovejo močne občutke in močna čustva – tako pozitivna kot tudi negativna. Lahko so tako izzivalne, da jim bodo posamezniki v organizaciji sprva močno nasprotovali in bodo zaradi njih morda celo odšli drugam. A ko takšno vizijo sprejme kritična masa ljudi, je pot k njenemu uresničenju odprta.
V razpravo o viziji je smiselno vključiti vse člane organizacije, ter tudi mnenje uporabnikov, predstavnikov skupnosti in drugih izven organizacije. Pomembno je videnje vsakega posameznika. |
Poleg zaposlenih je v okviru razprave o viziji organizacije koristno upoštevati tudi mnenje uporabnikov, predstavnikov skupnosti in drugih zunaj organizacije. Kako oni vidijo organizacijo in njeno prihodnost? Pomembno je videnje vsakega posameznika. Enako pomemben vir so lahko tudi miti in legende, zgodbe, ki krožijo v organizaciji in govorijo o sanjah in željah njenih ljudi.
Ker je za uspešnost in razvoj organizacije vendarle najbolj odgovorno vodstvo, je njegova vloga pri ustvarjanju vizije še pomembnejša kot pri razpravljanju o vrednotah in poslanstvu. Vodstvo naj bi vodilo proces ustvarjanja vizije in prispevalo zamisli za navdihujočo prihodnost organizacije. Njegova naloga je na osnovi analize trenutnega stanja v organizaciji presoditi, kam se organizacija lahko razvije in kaj lahko doseže, ter ponuditi ljudem jasne usmeritve, posredovane v obliki predstave o privlačni želeni prihodnosti. Vodstvo je tisto, ki mora nujno prispevati svojo vizijo organizacije in omogočiti zaposlenim, da jo primerjajo z njihovimi pričakovanji. Potem šele lahko, ob upoštevanju različnih mnenj, organizacija doseže skupno vizijo. Le vizija, ki jo predstavi vodstvo in jo potem sooblikujejo vsi člani organizacije, bo res lahko postala »skupna vizija«. Kot pri razpravljanju o vrednotah in poslanstvu tudi tu v razlikah, različnih pogledih in razumevanjih ter zamislih organizacije ne smejo videti problema, ampak izziv – ljudje naj bi se pri posredovanju čim bolj smiselnih in koristnih idej med seboj spodbujali.
Povezava med vizijami zaposlenih in vodstva v organizaciji je nasploh zelo pomembna. Vizije vodstva se nanašajo na celotno organizacijo, celoten sistem; osebne vizije posameznih zaposlenih se običajno osredotočijo na individualna in osebna dejanja in dosežke. Zato ima široka razprava, v kateri zaposleni pomagajo soustvariti vizijo organizacije, še eno izjemno pomembno posledico: ljudje z njo dobijo priložnost videti »celotno podobo« ne le tistih njenih delov, ki se neposredno nanašajo na njihovo delo.
Vizionarski ravnatelji, direktorji oziroma menedžerji imajo jasno predstavo o tem, kam želijo popeljati organizacijo. |
Čeprav naj bi bila učinkovita vizija plod širše razprave, je torej vodstvo organizacije tisto, ki mora dati pobudo zanjo in prispevati svoje zamisli. Vodenje preprosto zahteva vizijo, brez nje direktor ali ravnatelj ne more biti »vodja«. Lahko je dober upravljavec, lahko je učinkovit nadzornik, ne more pa postati vodja, ki mu bodo ljudje sledili. Vizionarski vodja ima jasno predstavo o tem, kam želi popeljati organizacijo. Hkrati pa zna prisluhniti tudi drugim, da s svojimi izkušnjami obogatijo razpravo o možni prihodnosti organizacije in tako prispevajo k skupni viziji. Pozneje se izrazi tudi sposobnost vodje razdeliti to vizijo med ljudi in jo uresničiti – zmožnost vodenja zaposlenih v želeno smer.
Vodja, ki najde pravo rešitev za napačen problem, je nevarnejši od vodje, ki najde napačno rešitev za pravi problem. Peter Drucker |
V različnih pogledih, razumevanjih in zamislih ne smemo videti problema, ampak izziv. |
Uspešni so predvsem tisti vodje, ki svojo osebno vizijo organizacije prek široke razprave privedejo do skupne vizije in ki imajo potrebne sposobnosti za uresničitev tega načrta. Ki torej vedo, v katero smer bi morala iti organizacija in zakaj ter kako priti tja; poleg jasne predstave o tem, kaj želijo doseči, pa imajo tudi dovolj zaupanja v svoje ljudi, da jim omogočijo soustavarjanje in »solastništvo« vizije, ter so spretni pri opogumljanju zaposlenih, da jo lahko s skupnimi prizadevanji res dosežejo.
Poglejmo nekaj zaželenih lastnosti, ki naj bi jih imeli vodje (ravnatelji, direktorji, menedžerji), ki želijo spodbuditi nastajanje skupne vizije v organizaciji:
1. Imajo vizijo in so osredotočeni na prihodnost; ko sprejemajo odločitve, razmišljajo o prihodnosti.
2. Imajo razvite podjetniške spretnosti, razmišljajo tržno, razumejo, da njihova organizacija deluje v hitro spreminjajočem se svetu, iščejo storitve, ki bi zadovoljile vedno višje potrebe uporabnikov.
3. Pripravljeni so sprejeti tveganje, ob jasnem prevzemanju odgovornosti za sprejete odločitve.
4. Imajo dobre sposobnosti komuniciranja, razumejo pomembnost komunikacije na vseh nivojih organizacije.
5. Znajo sistemsko razmišljati, iščejo vzroke za probleme, s katerimi se sooča organizacija.
6. Najdejo poti delovanja, po katerih rešujejo probleme z najbolj učinkovito rabo sredstev in energije.
7. Ustvarjalno raziskujejo načine za povezovanje organizacije z zunanjim svetom, raziskujejo nove možnosti za partnerske odnose in povezave, ki podpirajo uresničevanje vrednot, poslanstva in strateških načrtov organizacije.
8. Cenijo različnost, razumejo, da raznolikost pogledov in idej pospešuje ustvarjalnost, inovativnost, organizacijsko učenje in odgovornost do uporabnikov.
Vodenje procesa ustvarjanja vizije se močno razlikuje od številnih drugih nalog, ki jih opravlja vodstvo: načrtovanja, izvajanja nadzora in delitve delovnih nalog. Vodje, ki se lotijo tega procesa, morajo biti sposobni bistvo organizacije (njene vrednote, poslanstvo, procese, storitve, izdelke in drugo) preslikati v prihodnost na način, privlačen tudi za vse sodelavce. Po drugi strani pa morajo biti pripravljeni svojo vizijo dati v »presojo« drugim članom organizacije, omogočiti razpravo ter upoštevati njihova mnenja, ne da bi v konstruktivnih pripombah iskali osebne napade na svoj lik in delo.
Nekoliko drugačna je situacija, kadar se v organizaciji, ki že ima začrtano vizijo, zamenja vodstvo. V takšnem primeru je pomembno, da novi ravnatelj ali direktor, če želi v organizacijo uvesti spremembe, kmalu po nastopu funkcije oblikuje lastno vizijo organizacije, ki naj temelji na že obstoječi viziji, hkrati pa občutljivo vnaša v tkivo organizacije tudi predvidene nove spremembe. Manjše spremembe je smiselno začeti uvajati čim prej (bolj kot mineva čas, bolj namreč kopnijo priložnosti za to), nikakor pa ne, preden ne spozna organizacije in njenih ljudi. Morda je slalomske spretnosti, ki jih za učinkovito vodenje potrebuje nov vodja v organizaciji najbolje povzel Eric Anderson, rektor kolidža Eton: »Svetujem, da nikdar ne rečete, da ne boste ničesar spreminjali (ker boste); nikoli ne recite, da prvega pol leta ne boste spreminjali stvari (ker boste naleteli na takšne, s katerimi preprosto ne boste mogli živeti); in nikdar ne začenjajte velikih sprememb, dokler ne boste imeli dovolj časa, da boste dodobra spoznali šolo in ona vas.«
Vizionarski vodja ima predstavo o organizaciji v prihodnosti! Vizionarski vodja je sposoben svojo predstavo posredovati drugim, da lahko organizacija preko razprave pride do skupne vizije! Vizionarski vodja je spreten pri opogumljanju zaposlenih, da lahko dosežejo zastavljeno vizijo! |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
