Vodenje v izobraževanju Samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti |
||
|
Katalog in naročilnica
 |
Kaj se zgodi, ko organizacija doseže vizijo?
Ko organizacija sprejme navdušujočo vizijo, lahko proces uresničevanja želenih ciljev sproži mobilizacijo energije, ki celo preseže želje in pričakovanja. |
Oblikovati vizijo, ki bo dovolj privlačna in uspešna, da bodo ljudje začeli verjeti vanjo in v njeno uresničljivost, ter jih bo motivirala h kakovostnemu in učinkovitemu delu, je velik izziv. A ko enkrat organizacija sprejme takšno vizijo, lahko proces uresničevanja želenih ciljev sproži mobilizacijo energije, ki celo preseže želje in pričakovanja.
Ob mobilizaciji energije in trdemu delu včasih organizacije celo presežejo svoje vizije in načrtovane cilje dosežejo prej, kot so pričakovale. V takšnih primerih so možni različni občutki pri zaposlenih, od navdušenja ob uresničitvi želenega cilja in ponosa ob tem dosežku, do tesnobe in apatije, ki ju povzroči občutek, da so »dosegli vse« in da se ne da več iti naprej. Zato je ključno že ob samem ustvarjanju vizije poudarjati, da vizije nikdar niso dokončne – vsako se da prilagoditi, nadgraditi, jo dopolniti. Ko organizacija doseže zastavljeno vizijo, je smiselno začeti razmišljati o novi – pravzaprav je o tem smiselno razmišljati še pred uresničitvijo stare vizije.
Kako naj organizacija ohrani visoko stopnjo navdušenosti in motivacije med zaposlenimi, ki jo je privedla do uresničenja vizije? Kaj naj stori, da se ta vnema ne bi razblinila in da se ljudi ne bi lotilo malodušje ali pomanjkanje izzivov? Načeloma obstaja več možnih strategij za preprečevanje občutka praznine ob uresničitvi vizije in za ohranjanje zavzetosti zaposlenih. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, kako pomembno je poudarjati, da je uresničenje vizije šele prvi cilj, naslednji pa skrb, ta bo organizacija ostala tam, kamor se je prebila. Drugi priporočajo, da naj bi si organizacije vedno zastavljale vizije, ki nekoliko presegajo njihove zmožnosti. Takšna vizija, ki je organizacija nikdar ne bi mogla popolnoma doseči, naj bi nenehno delovala kot motivacijski naboj, ki bo potiskal zaposlene in organizacijo v želeno smer. Vendar pa obstaja nevarnost, da vizija, ki bi jo ljudje vnaprej ocenili kot neuresničljivo, ne bi zmogla aktivirati njihove motivacije in energije in bi lahko sprožila prav obratne procese in ravnanja od želenih. Zato je verjetno boljša in uspešnejša strategija, ki jo predlagajo tisti, ki pravijo, da je, ko organizacija začuti, da se bliža uresničitvi vizije, čas za novo razmišljanje o želeni prihodnosti in za ustvarjanje nove vizije, ki bo nadgrajevala sedanjo oziroma predhodno.
Ko organizacija začuti, da se bliža uresničitvi vizije, je čas za novo razmišljanje o želeni prihodnosti in za ustvarjanje nove vizije, ki bo nadgrajevala prejšnjo.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
