Vodenje v izobraževanju Samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti |
||
|
Katalog in naročilnica
 |
Najpogostejše pomanjkljivosti pisnih izjav o poslanstvu, vrednotah in viziji
Razlika med neuspehom in uspehom je v tem, da stvar naredimo skoraj prav ali da jo naredimo natančno prav. Edward Simmons |
Vsako zapisano besedilo je lahko boljše ali slabše. Ali so zapisane izjave o vrednotah, poslanstvu in viziji organizacije dobre, je odvisno predvsem od tega, ali zadovoljujejo razloge svojega nastanka. Če izražajo skupne vrednote in prepričanja o tem, kaj in kako naj bi organizacija počela, če ob tem upoštevajo dejansko stanje in zunanje okoliščine, če upoštevajo zmožnosti in omejitve organizacije, če so plod široke razprave, ki je upoštevala vse ključne »stranke« v organizaciji in dala vsem možnost sodelovati in prevzeti del avtorstva, če predstavljajo dober temelj za učinkovito prihodnje delo, če opozarjajo na trenutne neučinkovite postopke – so lahko zelo učinkovite. Vse prepogosto pa, kot smo že rekli, zapisane izjave niso dosti več kot nekaj lepih misli, ki so se porodile vodji ali peščici posameznikov in se razmnožene prašijo na policah ali stenah.
Pogosto želijo vodilni ljudje v organizacijah prijetne in privlačno oblikovane izjave o vrednotah, poslanstvu in viziji, s katerimi se bodo lahko tudi osebno izkazali. Če zamisel o opredeljevanju teh pojmov prvenstveno izvira iz želje po ličnem plakatu in osebni promociji, je najbolj smiselno fotokopirati najbolj privlačne izjave drugih organizacij. Truda bo najmanj, učinek pa bo enak – nikakršen. Razprava o vrednotah, poslanstvu in viziji je lahko resnično uspešna le takrat, ko jo sproži iskrena želja organizacije in njenih ljudi po procesu, ki bi ji pomagal razjasniti ta vprašanja.
Izpuščanje posameznikov, skupin ali večine kolektiva iz razprave ima lahko le eno posledico: zaposleni bodo njene rezultate sprejeli z nezaupanjem, prikritim posmehom ali celo odkritim odporom, zagotovo pa ne kot osnovno vodilo za svoje nadaljnje delo in življenje. |
Za učinkovito opredeljeno poslanstvo, vrednote in vizijo jeključno sodelovanje najširšega kroga zaposlenih v razpravi o teh vprašanjih. Izpuščanje posameznikov, skupin ali večine kolektiva iz tega procesa ima lahko le eno posledico: zaposleni bodo takšno izjavo sprejeli z nezaupanjem, prikritim posmehom ali celo odkritim odporom, zagotovo pa ne kot osnovno vodilo za svoje nadaljnje delo in življenje.
Terrence E. Deal in Kent D. Peterson tako opisujeta primer srednje šole, na kateri sta predavala o pomenu razprave o poslanstvu. Med drugim sta pozvala zaposlene, naj opišejo poslanstvo svoje organizacije. Po daljši mučni tišini je odgovoril ravnatelj: »Saj ga imamo napisanega na steni pred zbornico.« Na vprašanje, kdo izmed zaposlenih zna ponoviti besedilo s plakata, ni bilo odgovora. Očitno je nekdo nekoč nekje zapisal na list papirja »poslanstvo« šole, vendar se ljudje niso poistovetili z zapisom. Še več, očitno jih ni niti toliko zanimal, da bi si zapomnili, kje se nahaja, kaj šele da bi ga prebrali.
Kakovost ni nikdar naključna. Je vedno posledica jasnega namena, iskrenega prizadevanja, razumnega usmerjanja in spretne izvedbe; predstavlja modro izbiro med različnimi možnostmi. Willa A. Foster |
Kako doseči, da se zaposleni povežejo z zapisanim bistvom organizacije? Mislim, da k temu zanesljivo vodi le pot široke razprave, v kateri ima vsak možnost in odgovornost prispevati svoje mnenje in tako vplivati na končni rezultat. Po drugi strani tudi široka razprava še ni zagotovilo za uspeh. Ljudje so lahko močno zainteresirani za pogovarjanje o vsebinskih vprašanjih organizacije, a lahko vseeno zaidejo s poti. To se pogosto zgodi, ker ne razumejo jasno končnega cilja razprave in jo zato izkoristijo za reševanje trenutnih osebnih težav. Morda ne začutijo, kdaj se preveč oddaljijo od pomembnih reči. Morda pa preprosto ne znajo s konstruktivno razpravo priti do skupnih spoznanj, ker nimajo nobene podobne izkušnje.
Pomembno je tudi, da zapisane izjave ne le povzemajo ključne vrednote, poslanstvo in vizijo, ki jih izpostavi razprava, temveč morajo tudi motivirati in navdihovati ter usmerjati, voditi in hkrati nadzorovati vedenje in ravnanje ljudi in organizacije. Raziskovalci opozarjajo, da izjave, ki v sebi nimajo tega energičnega in usmerjevalnega naboja, ne dosežejo želenega učinka. Če ustvarjalci neke izjave niso poiskali visoke stopnje strinjanja in soglasja v organizaciji, zaposleni takšno besedilo občutijo kot nepotreben tujek.
K temu, da se zaposleni povežejo z zapisanimi vrednotami, poslanstvom in vizijo organizacije, zanesljivo vodi le pot široke razprave, v kateri ima vsak možnost in odgovornost prispevati svoje mnenje in tako vplivati na končni rezultat. |
Ob prednostih, ki jih nedvomno prinašajo izjave o vrednotah, poslanstvu in viziji, moramo torej upoštevati tudi pasti, v katere se najpogosteje ujamejo organizacije, ki se prvič podajajo na pot ustvarjanja teh izjav. Marsikatere od teh pasti so neposredno povezane s predvidenimi prednostmi, ki naj bi jih organizacijam prinesle te izjave, in so posledica nekritičnih previsokih pričakovanj:
· Izjave o poslanstvu, vrednotah in viziji so podlaga za razvijanje jasnih koherentnih kratko- in dolgoročnih ciljev in načrtov. Drži, a le če so te izjave posledica široke razprave, ki omogoča opredeliti ključne uresničljive cilje in načrte za organizacijo in zaposlene. Pomembno je, da organizacija in posamezniki sprejmejo zastavljene cilje in načrte, da se poistovetijo z njimi. Predvsem morajo zapisane izjave vpostaviti tudi ustrezne pogoje za uresničenje posameznih predvidenih ciljev.
· Izjave o poslanstvu, vrednotah in viziji služijo kot nadzorni mehanizem, ki ohranja organizacijo v »pravi smeri«, pomaga, da ne zaide s svojega področja, da ne zasleduje ciljev, ki se je ne tičejo, in ne izgublja energije za nepomembne postopke in ravnanja. Tudi to drži, a zopet le, če sam postopek sprejemanja teh izjav zagotavlja visoko stopnjo istovetenja posameznikov z njimi.
Kadar je treba sprejeti nove ali neobičajne odločitve, lahko zaposleni zapisane izjave uporabijo kot kriterije oziroma kažipote za izbiro ustreznih ravnanj. |
· Izjave o poslanstvu, vrednotah in viziji pomagajo pri sprejemanju vsakodnevnih odločitev in izbiranju. Tudi kadar je treba sprejeti nove ali neobičajne odločitve, lahko zaposleni zapisane izjave uporabijo kot kriterije oziroma kažipote za izbiro ustreznih ravnanj. Če alternativne možnosti pretehtajo v luči poslanstva in vrednot organizacije, lahko ocenijo, katere so v njihovem duhu. Če jih pretehtajo z vidika vizije, lahko ocenijo, katere jih usmerjajo k želenim ciljem in katere morda vodijo stran. To seveda drži le, če so organizacijske vrednote, poslanstvo in vizija opredeljeni dovolj jasno in nedvoumno.
Vabljive vizije prihodnosti imajo veliko moč. |
· Izjave o poslanstvu, vrednotah in viziji navdihnejo in motivirajo zaposlene, dajo delu pomen in ga osmišljajo. Zaposlenim pomagajo uresničevati širše cilje, konstruktivno usmerjati napore in jih spodbujajo, da skupne cilje postavijo tudi v ospredje svojih interesov. To je seveda možno le, če opredeljene vrednote in poslanstvo organizacije izhajajo iz široke razprave in če je vizija dovolj privlačna in uresničljiva, da pritegne veliko večino zaposlenih.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
