Vodenje v izobraževanju Samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti |
||
|
Katalog in naročilnica
 |
Zakaj organizacije potrebujejo vizije?
Problema nikdar ne morete rešiti z enakim načinom mišljenja, kakršno ga je ustvarilo. Albert Einstein |
Veliko člankov na tej spletni strani obravnava pomen razjasnitve vrednot oziroma poslanstva organizacije. Spoznavanje vrednot in poslanstva organizacije sta pomembna procesa, ki razjasnita identiteto in ideologijo organizacije, a ne zadoščata za učinkovito načrtovanje. Poslanstvo opisuje stvarno identiteto organizacije, vizija pa je večplastna podoba njene zaželene dolgoročne prihodnosti. Še tako dobro opredeljeno poslanstvo organizacije lahko v odsotnosti vizije vodi v okostenelost. Jasna vizija je srce organizacije, iz nje črpa energijo za svoje podvige.
Poslanstvo in vizija se ne razlikujeta le po vsebini, služita tudi drugačnim namenom. Poslanstvo je med drugim orodje discipliniranja, ki ljudem v organizaciji postavi jasne meje; vizija pa navdihuje in motivira. Poslanstvo ščiti organizacijo, da ne izgubi glave v času rasti, razvoja in širjenja, vizija pa jo vodi na nova področja. Vizija organizacijo mobilizira, da zviša svoje sposobnosti, medtem ko poslanstvo sproža pomisleke in jo ščiti pred prehitrimi reakcijami.
Vabljive, privlačne vizije uresničljive prihodnosti, ki vzbudijo želje in motivacijo ljudi, močno vplivajo na uspešnost organizacij. |
Organizacije, ki težijo k svojemu bistvu, se osredotočajo na globlji pomen svojih vrednot, poslanstva in vizije. Imajo jasne cilje in natančno vedo, kako in zakaj so zastavljeni cilji pomembni. Ker imajo jasno opredeljene svoje ključne cilje, so se te organizacije bolj sposobne prilagajati spremembam, ki se dogajajo v sodobnem svetu in jih zahtevajo uporabniki in tržišče. So trdnejše navznoter in navzven, ker jasno opredeljujejo okvire svojega delovanja in cilje, pa lahko od zaposlenih zahtevajo večjo odgovornost in so zato v spreminjajočem se okolju spodobne tudi več in bolje ustvariti.
Če boste vedno počeli tisto, kar ste vedno počeli, boste vedno dobili tisto, kar ste vedno dobili. Brian Tracy |
Uspeh vsake organizacije temelji na ustvarjalnosti, navdušenju in učinkovitem strokovnem delu njenih zaposlenih. Zato lahko vabljiva in privlačna vizija uresničljive prihodnosti organizacije, ki vzbudi želje in motivacijo ljudi, močno vpliva na njeno uspešnost. Številni strokovnjaki se strinjajo, da lahko že samo ustvarjanje vizije in z njo povezano strateško načrtovanje izboljšata učinkovitost. Ustvarjanje vizije organizaciji ne le omogoči razvijati kompetence za učinkovito odgovarjanje na najbolj zahtevne izzive, ampak jo tudi usposablja, da postane zmožna sama proaktivno vplivati na spremembe v okolju in tako »povzročati« okoliščine, kakršne želi. S tem organizacija preraste zgolj pasivno odzivanje na dogodke, ustvarjanje vizije pa postane ne le njen najbolj razburljiv, ampak tudi dobesedno najbolj mogočen proces. Burt Nanus navaja štiri močne posledice, ki jih sproži ustvarjanje vizije v organizaciji:
1. Vizija krepi občutek predanosti in daje energijo ljudem.
2. Vizija osmišlja delo.
3. Vizija utemeljuje standarde odličnosti.
4. Vizija postane most med sedanjostjo in prihodnostjo.
Učinkoviti ljudje redko sedijo doma in čakajo, da se jim zgodijo stvari. Raje gredo ven in se zgodijo stvarem. Elinor Smith |
Nobena skrivnost ni, da bodo v prihodnosti uspešne tiste organizacije, ki bodo znale najbolj jasno in učinkovito gledati naprej. Svet, življenje in organizacije se spreminjajo. Današnjih problemov preprosto ne moremo reševati z enakimi procesi, orodji in paradigmami, s katerimi smo jih v bistvu ustvarili. Vsako vračanje v preteklost lahko ogrozi zmožnost organizacije za izpolnjevanje njenega poslanstva v dinamičnem svetu, kjer »pravila igre« in strategije iz preteklosti niso več učinkovite.
Pri razmišljanju o prihodnosti ni nepomembno, kako in o čem razmišljamo. Izkušnje kažejo, da je načrtovanje dejavnosti daleč v neznano prihodnost prejkone neuporabno ter izguba časa in energije. Pravzaprav lahko vztrajanje na neuresničljivih dolgoročnih načrtih, ki so že davno izgubili stik z realnostjo, povzroči resno škodo. Tisto, kar organizacija lahko načrtuje za prihodnost, je prejkone vizija: dolgoročna podoba tega, kako si predstavlja svojo želeno in uresničljivo prihodnost. Šele jasna in stabilna vizija daje pravo težo strateškim načrtom in konkretnim ciljem. Cilji, ki izvirajo iz vizije, se namreč vedno nanašajo na vrzel med želeno prihodnostjo in trenutnim stanjem, zato se lahko sproti prilagajajo spremembam okoliščin in drugim zunanjim in notranjim dejavnikom življenja organizacije.
V ozadju učinkovitosti je sposobnost organizacije, da zna ustvarjati pogoje, ki jo naravno in učinkovito vodijo, kamor si želi. |
Za hip se vrnimo na osebni nivo: Robert Fritz pravi, da se lahko najbolj učinkovito osvobodimo samouničevalnih in omejevalnih struktur, ki obvladujejo naša življenja, če vzpostavimo nove strukture, ki nas bodo naravno vodile tja, kamor želimo; podobno kot voda teče po izdolbeni strugi in ne mimo nje zato, ker tako njena pot zahteva najmanj energije. Zato je Fritz za ta proces uporabil izraz pot najmanjšega odpora. Prepričan je tudi, da ljudje, zmožni ustvarjati želene rezultate ob najmanjši porabi energije, sledijo prav poti najmanjšega odpora. Predpostavimo, da to velja tudi za organizacije. Torej naj bi bila v ozadju učinkovitosti sposobnost organizacije ustvariti pogoje, ki jo bodo naravno in z najmanj upora vodili proti želeni prihodnosti.
Zastavljanje ciljev je najmočnejša motivacija. Don Clark |
Za takšno učinkovitost je pomembno, da zna organizacija ločiti med težnjo po reagiranju in težnjo po ustvarjanju. Težnja po reagiranju organizacijo vleče v začarani krog »gašenja požarov« in čakanja na nove izbruhe, ki se bodo šele zgodili; težnja po ustvarjalnosti ji omogoča, da se ob pomoči vizije proaktivno pripravlja na svojo prihodnost in si jo soustvarja. V bistvu imamo opravka s preprosto, a usodno odločitvijo: ali naj bo vodilo organizacije odzivanje na stvari, ki jih ne želi, ali pa iskanje odgovora na vprašanja »Kaj želimo ustvariti?, Kaj si želimo?«. Težava pri prvem pristopu je, da vodi v reševanje že obstoječega oziroma v umikanje pred že nastalimi neprijetnostmi. Takšno delovanje ne spodbuja inovacij, ne vodi h konstruktivnim rešitvam in trajnim spremembam, zato takrat, kadar postane prevladujoči slog razmišljanja in ravnanja v njej reaktiven, organizacija težje vidi pot naprej.
Dobra vizija predstavlja podobo organizacije, kakršna naj bi postala v prihodnosti, in njenih želenih dosežkov. Dobra vizija mora biti privlačna, uresničljiva in tudi dovolj »velika«, da je ne bo treba vsakih nekaj mesecev temeljito spreminjati. Takšna vizija omogoča organizaciji »videti« prihodnost in jo usposobi, da v morebitnih nevarnostih prepozna priložnosti in se nanje temu primerno odzove.
Cilji niso samo nujno potrebni, da nas motivirajo. So bistvena sila, ki nas dobesedno ohranja žive. Robert H. Schuller |
Jasna predstava o tem, kaj želijo skupaj ustvariti in uresničiti, je ena ključnih značilnosti vseh visoko učinkovitih organizacij in skupin. Seveda lahko organizacija ustvari dobre rezultate in doseže uspehe tudi brez vizije, a enako oziroma še bolj verjetno lahko v tem primeru ustvari slabe rezultate in je neuspešna. Biti zaposlen še ne pomeni nujno biti tudi učinkovit. Številnim organizacijam manjka prav tista čustvena moč in energija, ki se sprosti, ko si zaposleni delijo vizijo. Takšna delitev skupne vizije, ki navdihuje in se »dotakne« vseh članov organizacije, ki vključuje njihova izrečena in neizrečena upanja in sanje, je ključ do poenotenja dejanj in ravnanj. Postane magnet, ki vleče zaposlene k skupnemu cilju.
Ko ima organizacija jasno vizijo, ta osvobodi tudi njene duhovne moči – vdihne ji življenje in ustvari osnovo za navdih. Tako kot posamezniki imajo tudi organizacije z vizijo več energije. In obratno: delovanje organizacije brez vizije je kot gibanje brez začrtane smeri. Čeprav – to je treba poudariti – tudi vsaka vizija še ne pomeni zagotovila uspeha: zaradi velikega poudarjanja pomena vizije je veliko organizacij hitelo s pisanjem izjav o viziji, ne da bi razmišljale o tem, da nekaj misli na listu papirja še ne zadošča – uresniči se lahko le tista vizija, ki jo organizacija tudi živi.
Ladja je v pristanu na varnem, ampak ladje niso grajene za to. Odjadrajte na odprto morje in počnite nove stvari. Elinor Smith |
Obstaja množica najrazličnejših razlogov in argumentov, zakaj naj ima organizacija jasno vizijo. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z uspešnostjo in učinkovitostjo organizacij, med najpomembnejšimi naštevajo naslednje:
Skupne »sanje« združujejo ljudi in njihova prizadevanja.
Vizija usklajuje želje ljudi, jim daje podobo privlačne skupne prihodnosti in tako združuje njihova prizadevanja. Bolj kot zaposleni sprejmejo vizijo organizacije za svojo, bolj kot jim je privlačna, bolj bodo motivirani in bodo svoja ravnanja usklajevali z drugimi tako, da jih bo skupno delo učinkoviteje vodilo do želenega cilja.
Vizija koordinira delo različnih ljudi in skupin v organizaciji.
Ko ima organizacija jasno vizijo, se razčistijo tudi vloge posameznikov in skupin na poti k njenemu uresničevanju. Ob jasni viziji in razjasnjenih nalogah je manj možnosti za neučinkovito nekoordinirano delo, ki zavira uspešnost in učinkovitost organizacije.
Vizija pomaga ljudem pri sprejemanju odločitev.
Vizija lahko deluje kot kompas. Ob vsaki pomembni odločitvi, ob vsaki dilemi ali konfliktu se lahko zaposleni vprašajo, katera od možnih rešitev jih bo ohranila v smeri proti viziji in katera jih bo usmerila stran od nje.
Vizija spodbuja občutek predanosti in pripadnosti organizaciji in napolni ljudi z energijo.
Privlačna vizija, tako kot jasne vrednote in poslanstvo, pri zaposlenih spodbuja občutek pripadnosti in predanosti organizaciji. Ljudje, ki so ponosni, da so del svoje organizacije, delajo bolje in bolj učinkovito. Za delo so bolj motivirani.
Vizija osmišlja delovno življenje zaposlenih.
Ničkolikokrat smo že omenili voljo po smislu kot eno od najpomembnejših gibal človekovega življenja. Vizija organizacije osmišlja delo zaposlenih in s tem uresničuje njihovo težnjo po iskanju smisla na delovnem mestu, kjer preživijo polovico ali več svojega dne.
Vizija daje trdne temelje za strateško načrtovanje in opredeljevanje konkretnih ciljev.
Vizija kot splošna podoba želene prihodnosti omogoča organizaciji opredeliti konkretne cilje na poti k njenemu uresničevanju. Tako bo ob vsakem doseženem cilju na tej poti lahko ugotovila, ali in koliko se je približala viziji, in ob primerjanju svojega trenutnega stanja s posameznimi cilji presojala, ali je na pravi poti ali je morda skrenila z nje in potrebuje zasuk krmila oz. le dodaten pospešek.
Vizija je izziv obstoječemu stanju v organizaciji.
Nobeno stanje v nobeni organizaciji ni nikdar tako dobro, da ne bi moglo biti boljše. Težava pri tem je, da se ljudje tudi v organizacijah, kjer je stanje vse prej kot ugodno, lahko počutijo udobno: vedo, kaj lahko v danih okoliščinah pričakujejo, niso v negotovosti, naučili so se uspešno izogibati težavam ipd. Če želimo organizacijo spraviti v pogon, jo spodbuditi k razvoju, k dvigu kakovosti in učinkovitosti, to najlaže dosežemo s privlačno podobo želene prihodnosti, ki ljudi motivira, da se prebudijo iz otrplosti in otopelosti – podobno kot medveda iz zimskega spanja zbudi vznemirljiv vonj po pomladi in obilju sveže hrane ter drugih prijetnih pomladnih užitkov.
Vizija je most med sedanjostjo in prihodnostjo.
Vsaka sedanjost potrebuje svojo prihodnost; današnja ravnanja, ki niso usmerjena v prihodnost, bodo kmalu pozabljena. Vizija povezuje sedanjost in prihodnost, na podlagi sedanjosti riše podobo želene prihodnosti, ki je dosegljiva in uresničljiva, če si bodo ljudje prizadevali zanjo.
Vizija postavlja standarde kakovosti.
V sodobnem svetu lahko dolgoročno uspešno in učinkovito delajo le organizacije, ki svoje delo opravljajo kakovostno. Vizija med drugim postavlja standarde kakovosti, omogoča vrednotenje in ocenjevanje, kaj je za organizacijo dobro in sprejemljivo in kaj ni.
Ob jasni viziji so vedenja in ravnanja, ki niso v skladu s prepričanji organizacije, bolj očitna.
Ljudje so različni. Vsak ima svoje želje, svoja pričakovanja, svoje interese. V organizaciji vsak zaposleni poleg skupnih uresničuje tudi svoje osebne interese, želje in potrebe. Dokler so njihova prizadevanja usklajena s prizadevanji organizacije, nastaja entropija, ki organizacijo vodi k želenim ciljem. Če zaposleni začnejo igrati »svojo igro« v nasprotju s prizadevanji organizacije, je uresničevanje njenih ciljev ogroženo. Možnost, da se zgodi kaj takega, je neprimerno manjša, če obstajajo jasna vizija in cilji – takrat lahko organizacija vsako ravnanje in vedenje sproti vrednoti z njihovega vidika.
Jasna vizija lahko organizacijo reši začaranega kroga reševanja tekočih problemov in »gašenja požarov«.
Obstoj jasne vizije lahko organizacijo reši iz začaranega kroga »reševanja požarov«, ki jih sprožajo vedno novi problemi. Seveda je reševanje tekočih problemov za vsako organizacijo ključnega pomena, a ob jasni viziji je laže proaktivno načrtovati takšne dejavnosti, da bo kriz čim manj. Ustvarjanje vizije je osnova za spreminjanje predpostavk v organizaciji o tem, kako se rešujejo problemi. Ko imajo vizijo, lahko ljudje nanje pogledajo tudi z drugega zornega kota in ugotovijo, kaj in kako lahko izboljšajo.
Če strastno mislimo na nekaj, kar še ne obstaja, lahko to tudi ustvarimo. Neobstoječe je le tisto, česar si ne želimo dovolj močno. Nikos Kazantsakis |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
