ENG
 
     
     
     
 

Vodenje v izobraževanju

Organizacijska klima

Splošno o vodenju

Samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti

Identiteta vrtca in šole

Vrednote vrtca in šole

Poslanstvo vrtca in šole

Vizija vrtca in šole

Siva knjiga o vzgoji in izobraževanju

Bajke in povesti o devetletki

 
 

 

 

Katalog in naročilnica

 

 

 

Pomen vizije za organizacije

 

Nekateri ljudje vidijo stvari takšne, kot so, in se vprašajo “Zakaj?” Jaz sanjam o stvareh, ki jih še ni bilo, in se vprašam: „Zakaj ne?“

George Bernard Shaw

Ena od ključnih značilnosti učinkovitih in ustvarjalnih organizacij je, da imajo jasno predstavo o tem, kaj želijo ustvariti, kakšni so njihovi osnovni nameni in katere so njihove vrednote. Uspešne organizacije vedo, kdo in kaj so, vedo, kam gredo, in vedo, kaj jih bo na tej poti vodilo in usmerjalo – imajo vizijo. V času rasti, sprememb, priložnosti ali težav jim služi kot »kompas«, ki jim sproti kaže, ali gredo v »pravo smer« ali so morda skrenile z nje. Obenem pa je tudi spodbuda, ki zaposlene, skupine in celotno organizacijo spodbuja, da odgovorno opravljajo svoje delo in ostajajo inovativni v novih situacijah.

Če poslanstvo opredeljuje, KAJ počne organizacija, in vrednote določajo, KAKO to počne, je vizija tista, ki določa, KAM želi organizacija s svojim početjem priti. Je privlačna in uresničljiva podoba organizacije v prihodnosti. Če poslanstvo in vrednote določajo identiteto in ideologijo organizacije, je vizija miselna predstava, ki vodi k stvarnemu prihodnjemu uspehu. Medtem ko poslanstvo in vrednote pojasnjujejo, zakaj organizacija obstaja, s čim se ukvarja in kaj jo pri tem vodi, odgovarja vizija na vprašanje »Kako bo videti njen uspeh?«.

Proces ustvarjanja vizije je vedno proces ustvarjanja predstav, ki navdihujejo in motivirajo.

Robert Sullivan in Stephen Klytton vizijo kot predstavo o želeni prihodnosti predstavljata s preprosto prispodobo: kot vrh gore, ki ga želimo doseči. Če nimamo jasne vizije, sicer slutimo nekaj, kar bi radi dosegli, a je ta podoba nejasna, zabrisana – kot vrh gore, ki ga zakrivajo oblaki. Če se odpravimo na goro, ne da bi jasno videli njen vrh, lahko po nepotrebnem izgubljamo čas in energijo za tavanje po meglenih stranpoteh, ki ne vodijo proti vrhu. Šele če jasno vidimo vrh (vizija) in markacije (etapne cilje na poti k uresničenju vizije), lahko uberemo najbolj učinkovito pot naravnost navzgor.

Najboljši način, da napovemo prihodnost je, če si jo izmislimo.

Alan Kay

Proces ustvarjanja vizije je vedno proces ustvarjanja predstav, ki navdihujejo in motivirajo. Martin Luther King Ml. je enega od najbolj znanih govorov 20. stoletja začel z besedami: »Sanjam (I have a dream) … « in potem podal vizijo, ki je navdihnila milijone ljudi in spremenila njihovo življenje. Njegov primer je le eden izmed tistih, ki najbolj dramatično ponazarjajo, kakšno moč imajo pozitivne, navdihujoče vizije prihodnosti.

Vizija niso sanje. Vizija ni znanstvena fantastika, ni prerokovanje, ni beg iz resničnosti, niti naivni idealizem. Je privlačna podoba uresničljive prihodnosti, ki jo organizacija lahko doseže, če zagnano in energično sledi svojim željam, vrednotam in poslanstvu. Obenem je močno orodje, ki lahko ustvari povezavo med načrtovanjem in upravljanjem sprememb, ki so nujne za doseganje zastavljenih ciljev.

Ni nobenega močnejšega motorja, ki vodi organizacijo proti odličnosti in dolgoročnemu uspehu kot je privlačna, vredna in uresničljiva vizija prihodnosti, ki jo delijo zaposleni.

Burt Nanus

Marsikatera organizacija (isto velja za številne vodilne) skuša razviti podobo želene prihodnosti, ne da bi se pri tem oprla na svoje vrednote, poslanstvo in ugotovljeno trenutno stanje. A vizija je lahko uresničljiva le takrat, ko temelji na stvarnem stanju in upošteva resnične danosti organizacije in pogoje v okolju. Če precenjuje resnično stanje v organizaciji, je lahko pretirano utopična in neuresničljiva – utopična predstava prihodnosti lahko izčrpava energijo organizacije in zaposlenih, lahko pa tudi, zaradi očitnega prepada med pretirano predstavo o prihodnosti in obstoječim stanjem, vzbudi frustracije, cinizem in druge negativne pojave med zaposlenimi. Podobno se zgodi, če zaposleni v viziji ne najdejo izziva: če vizija podcenjuje zmožnosti organizacije, je premalo privlačna, da bi ljudem predstavljala pomemben in prizadevanja vreden cilj.

     
     
 
Izbrane misli

 
 

 

 
   

Nazaj na vrh

 

   

© dr. Kristijan Musek Lešnik, dr. Petra Lešnik Musek, 2006, 2013, 2014

IPSOS dr. Kristijan Musek Lešnik s.p., Požarnice 26d, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-pošta: publikacije@ipsos.si