![]() |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Katalog in naročilnica
|
Razmišljanje o vrednotah, poslanstvu, viziji vodi k osmišljanju dela
Priložnost, da se zaposleni s srcem in dušo (sliši se malo patetično, pa je vseeno res) pridružijo razpravi o ključnih vsebinskih vprašanjih vrtca, šole, organizacije, je pomemben korak v ustvarjanju vzdušja skupinske pripadnosti in predanosti, pa tudi k zviševanju zadovoljstva in zvestobe zaposlenih. Ena osnovnih potreb vsakega človeka je najti smisel v svojem delu. Za zadovoljstvo pri delu potrebuje občutek, da njegovo delo pozitivno vpliva na druge v organizaciji in na organizacijo kot celoto. Mora torej videti povezavo med svojim delom in širšim učinkom organizacije. Razprava o vrednotah, poslanstvu in viziji je lahko zelo učinkovita pot k razvijanju in razjasnjevanju teh občutkov.
Izmenjava poslanstva, vrednot in vizije tudi združuje ljudi. Široka razprava o teh ključnih vprašanjih krepi povezave med različnimi ljudmi in dejavnostmi organizacije. Razjasni, kaj je ljudem skupno, za kaj se znotraj organizacije soglasno zavzemajo (ta konsenz je temelj učinkovitosti organizacije) in kje se njihova pojmovanja razhajajo. Prepoznane razlike v pogledih lahko postanejo osnova ustvarjalnega potenciala organizacije. Ljudje, ki izmenjajo svoje vrednote in se soočijo z njimi na zavestni ravni, so bolj pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje delo. V organizaciji, v kateri se skozi široko razpravo razvije ta občutek osebne odgovornosti, se ljudje ne počutijo več ujete, temveč zaupajo v svojo moč neposrednega prispevka k skupnim ciljem.
Razprava o bistvu organizacije, o njeni srži, esenci, o njenem raison d'être sproža poglobljeno razmišljanje, soočanje in primerjanje različnih mnenj in izkušenj ter iskanje razlogov za razlike. Nikakor ne pomeni siljenja zaposlenih v enoten kalup omogoča upoštevanje in spoštovanje razlik. Hkrati pa z iskanjem »skupnih imenovalcev«, točk ujemanja, križanja in konsenza mnenj in izkušenj zagotavlja vzpostavljanje občutka skupne identitete. Takšna razprava sproža proces ozaveščanja tistih najglobljih predpostavk in pričakovanj, ki vplivajo na ravnanja in dejanja organizacije in njenih posameznikov, a nam ponavadi ostanejo nezavedna, prikrita in nejasna. Sproži tudi proces spoznavanja mitov in tradicij organizacije ter njene kulture hkrati pa odpira poti za spreminjanje obstoječe kulture, ko se soočimo s tistimi njenimi destruktivnimi in neučinkovitimi elementi, ki zavirajo ali onemogočajo uspeh. Prek spreminjanja neustreznih ali škodljivih elementov obstoječe kulture v organizaciji razprava pozitivno vpliva na organizacijsko klimo in počutje vseh zaposlenih in nenazadnje tudi uporabnikov.
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
![]() |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
© dr. Kristijan Musek Lešnik, dr. Petra Lešnik Musek, 2006, 2013, 2014 IPSOS dr. Kristijan Musek Lešnik s.p., Požarnice 26d, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-pošta: publikacije@ipsos.si |