ENG
 
     
     
     
 

Vodenje v izobraževanju

Organizacijska klima

Splošno o vodenju

Samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti

Identiteta vrtca in šole

Vrednote vrtca in šole

Poslanstvo vrtca in šole

Vizija vrtca in šole

Siva knjiga o vzgoji in izobraževanju

Bajke in povesti o devetletki

 
 

 

 

Katalog in naročilnica

 

 

 

Sestavljanje in pisanje izjave o poslanstvu

 

Edine resnične omejitve naših možnosti ležijo v naših lastnih mislih in predstavah.

Orison Swett Marden

Razpravljanje o poslanstvu je lahko en od najmogočnejših procesov v organizaciji, lahko pa se izrodi v zapravljanje energije in časa. Zato je zelo pomembno, kakšen je njen končen rezultat – izjava o poslanstvu. Če organizaciji uspe v izjavo spretno vtkati svoje bistvo na način, ki bo motiviral in navdihoval zaposlene, bo razprava o poslanstvu povzročila pomembne premike proti višji kakovosti, uspešnosti in učinkovitosti na vseh njenih pomembnih področjih: dejavnostih, procesih, odnosih, vodenju in drugih.

Če organizaciji uspe v izjavo spretno vtkati svoje bistvo na način, ki bo motiviral in navdihoval zaposlene, bo razprava o poslanstvu povzročila pomembne premike proti višji kakovosti, uspešnosti in učinkovitosti.

Poslanstvo organizacije je močno povezano z načrtovanimi strategijami organizacije. Konstruktivni strateški načrti so možni šele, ko so v organizaciji soglasno in široko sprejete odločitve glede osnovne filozofije njenega delovanja. Zato je logično, da teža odgovornosti za opredeljevanje poslanstva organizacije leži na tistih, ki sprejemajo strateške odločitve: vodstvu. Naloga vodstva je poskrbeti, da bo organizacija imela razjasnjene osnovne cilje, značilnosti in filozofijo, ki bodo usmerjali njeno strateško perspektivo. Vodstvo je tisto, ki mora zagotoviti ustrezne pogoje za razpravo, ki bo lahko privedla do konstruktivnih rezultatov. Seveda je ob tem enako pomembno, da gre proces čim bolj v širino in zajame čim več članov organizacije oziroma v idealnih pogojih – vse.

V procesu opredeljevanja poslanstva organizacije igra ključno vlogo njeno vodstvo.

Kot sem že zapisal, je smiselno, da organizacija, ko se v okviru razprave poenoti razumevanja tega, kaj počne in zakaj obstaja, to pojmovanje tudi zapiše. Zapisovanje izjave o poslanstvu je vse prej kot preprost korak. Od njenih avtorjev (pisno izjavo naj sestavlja manjša skupina) zahteva, da oblikujejo jedrnato in razumljivo besedilo, ki bo zajelo vse bistvene poudarke, ki jih je izpostavila razprava. Dobra izjava je vedno rezultat tako predhodnega temeljitega dela med razpravljanjem o poslanstvu kot tudi besednih spretnosti njenih avtorjev.

Čeprav so resnični avtorji izjave o poslanstvu organizacije vsi, ki so sodelovali v razpravi, jo torej dokončno oblikuje manjša skupina ljudi. Razprava v velikih skupinah je koristna in omogoči soočanje različnih pogledov in iskanje stičišč. Vendar pa velika skupina ne more sestaviti dobre izjave. Za njeno sestavljanje je primerno izbrati predstavnike posameznih skupin v organizaciji. Tudi znotraj te skupine je za samo pisanje izjave najbolje zadolžiti enega ali dva posameznika – vendar mora skozi različne osnutke vedno iti celotna skupina. Vsak osnutek naj dajo sestavljavci v pregled vsem, ki so sodelovali v razpravi, in zberejo njihove povratne informacije. Po nekaj – a ne preveč – takšnih korakih skupina, zadolžena za pripravo izjave, združi vse povratne informacije v eno samo končno izjavo o poslanstvu.

Na vsak način se je pri pisanju izjave o poslanstvu smiselno izogibati pretiranemu poudarjanju besede poslanstvo. Bolj pomembno se je posvetiti temu, da bo končna izjava zmogla vzbuditi pozitivne občutke pripadnosti in predanosti organizaciji, da bo vir navdiha in motivacije. Če je zapisano poslanstvo zgolj opis vsakdanjega delovanja organizacije, ni dovolj »močno«, da bi ljudi motiviralo k uresničevanju višjih ciljev.

Izjava o poslanstvu naj izrazi cilje organizacije na način, ki vzbudi občutek pripadnosti in predanosti organizaciji, ter hkrati navdihuje zaposlene k razvoju in entuziazmu.

Pri pisanju izjave o poslanstvu se je treba nujno izogibati žargonskim izrazom, ki jih morda uporabljajo zaposleni, so pa tuji širši javnosti in uporabnikom, ki jim je izjava prav tako namenjena. Če organizacija želi, da se bo njeno poslanstvo ljudem vtisnilo v spomin, je smiselno uporabiti preprost besednjak, ki ga ljudje razumejo in si ga lahko zapomnijo. Podobno velja za rabo tujk ter visokoletečih, a praznih besed, ki jih marsikatera organizacija s pretiranim navdušenjem vključuje v svoje ključne dokumente.

Na splošno velja, da naj bi dobra izjava o poslanstvu:

·        motivirala tiste, ki so povezani z organizacijo,

·        bila prepričljiva,

·        bila razumljiva,

·        bila uresničljiva,

·        uporabljala proaktivne glagole, ki opisujejo početje organizacije,

·        ne uporabljala žargona, tujk, napihnjenih izrazov in drugih »baročnih okraskov«,

·        bila dovolj jedrnata (jedrnatost zvišuje njeno razumljivost), da bi jo vsak, ki je povezan z organizacijo lahko brez težav ponovil ali povzel. Nekateri avtorji menijo, da naj bi izjava o poslanstvu obsegala 25 do 50 besed. Drugi opozarjajo, da so takšne omejitve nesmiselne, in da je bolj kot njena dolžina, pomembno to, da je izjava dovolj kratka, da si jo ljudje lahko zapomnijo, hkrati pa zajema vse bistvene elemente.

Učinkovita izjava o poslanstvu naj bi torej razumljivo in jedrnato izrazila cilje organizacije na način, ki vzbudi občutek pripadnosti in predanosti organizaciji ter hkrati navdihuje zaposlene k razvoju in entuziazmu. To pa gotovo ni enostavna naloga.

 

     
     
 
Izbrane misli

 
 

 

 
   

Nazaj na vrh

 

   

© dr. Kristijan Musek Lešnik, dr. Petra Lešnik Musek, 2006, 2013, 2014

IPSOS dr. Kristijan Musek Lešnik s.p., Požarnice 26d, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-pošta: publikacije@ipsos.si