![]() |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Katalog in naročilnica
|
Sestavljanje in pisanje izjave o poslanstvu
Razpravljanje o poslanstvu je lahko en od najmogočnejših procesov v organizaciji, lahko pa se izrodi v zapravljanje energije in časa. Zato je zelo pomembno, kakšen je njen končen rezultat izjava o poslanstvu. Če organizaciji uspe v izjavo spretno vtkati svoje bistvo na način, ki bo motiviral in navdihoval zaposlene, bo razprava o poslanstvu povzročila pomembne premike proti višji kakovosti, uspešnosti in učinkovitosti na vseh njenih pomembnih področjih: dejavnostih, procesih, odnosih, vodenju in drugih.
Poslanstvo organizacije je močno povezano z načrtovanimi strategijami organizacije. Konstruktivni strateški načrti so možni šele, ko so v organizaciji soglasno in široko sprejete odločitve glede osnovne filozofije njenega delovanja. Zato je logično, da teža odgovornosti za opredeljevanje poslanstva organizacije leži na tistih, ki sprejemajo strateške odločitve: vodstvu. Naloga vodstva je poskrbeti, da bo organizacija imela razjasnjene osnovne cilje, značilnosti in filozofijo, ki bodo usmerjali njeno strateško perspektivo. Vodstvo je tisto, ki mora zagotoviti ustrezne pogoje za razpravo, ki bo lahko privedla do konstruktivnih rezultatov. Seveda je ob tem enako pomembno, da gre proces čim bolj v širino in zajame čim več članov organizacije oziroma v idealnih pogojih vse.
Čeprav so resnični avtorji izjave o poslanstvu organizacije vsi, ki so sodelovali v razpravi, jo torej dokončno oblikuje manjša skupina ljudi. Razprava v velikih skupinah je koristna in omogoči soočanje različnih pogledov in iskanje stičišč. Vendar pa velika skupina ne more sestaviti dobre izjave. Za njeno sestavljanje je primerno izbrati predstavnike posameznih skupin v organizaciji. Tudi znotraj te skupine je za samo pisanje izjave najbolje zadolžiti enega ali dva posameznika vendar mora skozi različne osnutke vedno iti celotna skupina. Vsak osnutek naj dajo sestavljavci v pregled vsem, ki so sodelovali v razpravi, in zberejo njihove povratne informacije. Po nekaj a ne preveč takšnih korakih skupina, zadolžena za pripravo izjave, združi vse povratne informacije v eno samo končno izjavo o poslanstvu. Na vsak način se je pri pisanju izjave o poslanstvu smiselno izogibati pretiranemu poudarjanju besede poslanstvo. Bolj pomembno se je posvetiti temu, da bo končna izjava zmogla vzbuditi pozitivne občutke pripadnosti in predanosti organizaciji, da bo vir navdiha in motivacije. Če je zapisano poslanstvo zgolj opis vsakdanjega delovanja organizacije, ni dovolj »močno«, da bi ljudi motiviralo k uresničevanju višjih ciljev.
Na splošno velja, da naj bi dobra izjava o poslanstvu: · motivirala tiste, ki so povezani z organizacijo, · bila prepričljiva, · bila razumljiva, · bila uresničljiva, · uporabljala proaktivne glagole, ki opisujejo početje organizacije, · ne uporabljala žargona, tujk, napihnjenih izrazov in drugih »baročnih okraskov«, · bila dovolj jedrnata (jedrnatost zvišuje njeno razumljivost), da bi jo vsak, ki je povezan z organizacijo lahko brez težav ponovil ali povzel. Nekateri avtorji menijo, da naj bi izjava o poslanstvu obsegala 25 do 50 besed. Drugi opozarjajo, da so takšne omejitve nesmiselne, in da je bolj kot njena dolžina, pomembno to, da je izjava dovolj kratka, da si jo ljudje lahko zapomnijo, hkrati pa zajema vse bistvene elemente. Učinkovita izjava o poslanstvu naj bi torej razumljivo in jedrnato izrazila cilje organizacije na način, ki vzbudi občutek pripadnosti in predanosti organizaciji ter hkrati navdihuje zaposlene k razvoju in entuziazmu. To pa gotovo ni enostavna naloga.
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
![]() |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
© dr. Kristijan Musek Lešnik, dr. Petra Lešnik Musek, 2006, 2013, 2014 IPSOS dr. Kristijan Musek Lešnik s.p., Požarnice 26d, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-pošta: publikacije@ipsos.si |