Vodenje v izobraževanju Samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti |
||
|
Katalog in naročilnica
 |
Kakšne vrste vrednot obstajajo?
Cenimo lahko zelo različne stvari. Pravzaprav prav pri vrednotah najdemo eno od največjih bogastev medčloveških razlik – tako kot se razlikujemo po barvi oči in las, pričeski, poraščenosti, velikosti noge, višini in teži, se razlikujemo po njih. (Oziroma, če prestopimo v svet organizacij – tako kot se razlikujejo po strukturi, številu zaposlenih, vrsti dela, procesih, izdelkih in storitvah, se razlikujejo po tem, kaj ocenjujejo kot dobro, pozitivno, zaželeno – torej vrednotah.)
Ker so vrednote ponotranjene in globoko zasidrane v ljudeh, vsako njihovo primerjanje ali tehtanje v smislu »moje, naše so boljše, bolj pravilne, bolj ustrezne« vodi kvečjemu v nerazumevanje in konflikte. |
Vrednote ne morajo biti boljše ali slabše. Nekateri ljudje cenijo ene, drugi druge vrednote – te razlike v veliki meri niso posledica razumskih odločitev, ampak dolgotrajnega procesa, v katerem so ponotranjili vrednote svoje okolice in najbližjih ljudi, ali pa tiste, ki so jih kako drugače pritegnile. Ker so vrednote ponotranjene in globoko zasidrane v nas, vsako njihovo primerjanje ali tehtanje v smislu »moje, naše so boljše, bolj pravilne, bolj ustrezne« vodi kvečjemu v nerazumevanje in konflikte.
Seveda obstajajo nekatere vrednote, ki jih ljudje univerzalno visoko cenijo. Druge vrednote odražajo duh časa svojega zgodovinskega obdobja, kulturnega okolja in trenutne družbene klime. V antiki je na primer Aristotel, ko je govoril o vrednotah, poudarjal razumske (um, modrost ...) in značajske (pogum, prijateljstvo ...). V starem Rimu so najvišji pomen pripisovali trojici vrednot: lepo, dobro in resnično. Tudi zgodnje krščanstvo je prineslo na vrh trojico temeljnih vrednot, vendar pa povsem druge: vero, upanje in ljubezen. V 19. stoletju je Friederich Nietzche poleg teh duhovnih vidikov človeka govoril tudi o "barbarskih" vrednotah, kot so npr. strast, svoboda, moč in druge. Nedvomno torej obstajajo zelo različne vrednote. A kakšne?
Na najsplošnejši ravni lahko vrednote razdelimo v dve veliki skupini, kot jih je opisal ameriški psiholog Milton Rokeach:
terminalne vrednote
Nanašajo se na predstavo o zaželenih stanjih, ki jih lahko dosežemo (npr.: ljubezen, modrost, zdravje, enake možnosti za vse, izobraževanje, napredek človeštva, mir na svetu).
instrumentalne vrednote
Nanašajo se na načine življenja in vedenja, so predstave o želenih in pozitivnih načinih in sredstvih za doseganje ciljev. Lahko jih nadalje ločimo na moralne vrednote (vrednote, ki določajo naše vedenje do drugih ljudi, npr. poštenost, zvestoba, ubogljivost) ter vrednote zmožnosti (vrednote, ki so usmerjene v posameznika in njegove dosežke ter mu, ko jih uresničuje, dvigujejo samozavest, npr. sposobnost, iznajdljivost, ustvarjalnost, osebni dosežki).
Za boljše razumevanje si oglejmo posamezne skupine vrednot, ki sodijo med terminalne ali instrumentalne, in to, kako jih lahko uresničujejo oziroma poudarjajo organizacije. Pri vsaki od teh skupin vrednot navajamo obe skrajnosti, kot sta na primer altruizem (skrb za dobrobit drugih) in hedonizem (skrb za lasten užitek).
Terminalne vrednote: |
Preneseno na organizacije. |
|
altruizem oz. plemenitost |
hedonizem |
Organizacija je lahko naklonjena spodbujanju altruizma, nesebične skrbi za druge, lahko pa omogoča članom uresničevanje lastnih osebnih užitkov. |
samouresničevanje |
dosežki |
Organizacija lahko spodbuja vse svoje ljudi k temu, da v kar največji meri uresničujejo svoje notranje težnje, lahko pa je osredotočena predvsem na visoke dosežke na področjih, ki jih določa sama ali so določena od zunaj. |
osebno |
družbeno |
Organizacija lahko bolj spodbuja bodisi uresničevanje osebnih bodisi širših družbenih ciljev. |
izpolnitev |
varnost |
Organizacija lahko ceni izpolnitev potencialov vsakega posameznika, četudi to zahteva tudi tveganje, lahko pa se osredotoča na zagotavljanje varnosti in izogibanje vsakemu tveganju. |
Instrumentalne vrednote: |
|
|
vrline, odobravane vrednote |
samozavest oz. kompetence |
Organizacija lahko izrazito poudarja vrline in vrednote, ki naj bi bile pozitivne, zaželene ali pa je osredotočena na zviševanje zmožnosti in sposobnosti svojih posameznikov in posledično na dviganje njihove samozavesti. |
samoasertivnost |
skrb za druge |
Organizacija lahko spodbuja svoje ljudi, da se asertivno uveljavljajo ali pa bolj ceni izražanje skrbi za druge in pomoč drugim. |
spoštovanje družbenih norm |
individualizem, neodvisnost |
Organizacija lahko poudarja pomen spoštovanja družbenih norm in pravil, lahko pa poudarja pomen neodvisnosti, individualizma, iskanja lastne poti. |
asketizem oz. samodisciplina |
topla širokosrčnost |
Organizacija je lahko naklonjena strogi samodisciplini in to zahteva od vseh ljudi ali pa izraža topel in širokosrčen odnos do vseh ljudi, ki daje prostor tudi nehotenim napakam. |
Najpomembnejši slovenski raziskovalec vrednot Janek Musek meni, da so naše osebne vrednote urejene v sistem, v katerem igrajo nekatere pomembnejšo, druge pa stransko vlogo. Posamezne vrednote in vrednotne kategorije v tem sistemu se povezujejo med seboj. Čeprav vrednotni sistemi različnih ljudi nastajajo v istem družbenem prostoru z enakimi kulturnimi vrednotami, se lahko močno razlikujejo med seboj.
Vrednotni sistem vsakega posameznika je torej njemu lasten in edinstven urejen sistem vrednot. Kako kompleksen mora biti potemtakem šele sistem vrednot znotraj organizacije, ki jo sestavlja nekaj deset, nekaj sto ali celo nekaj tisoč ljudi!Tako pri posameznikih kot pri organizacijah je težko govoriti o izoliranih, posameznih vrednotah, ker so vse povezane v organiziran, strukturiran sistem – implicitni vrednotni prostor. Implicitni zato, ker navzven ni jasno razviden, odkrijemo ga lahko šele z globljo analizo vrednot. Prostor pa zato, ker zajema ne le vse vrednote, temveč tudi njihove medsebojne odnose. Lahko si ga predstavljamo kot hierarhično organizirano in urejeno strukturo, v kateri od najnižjih, konkretnih motivacijskih ciljev prek več ravni posploševanja pridemo do vrednotnih makrokategorij.
Janek Musek meni, da se na najsplošnejšem nivoju vrednotni prostor deli na dve vrednotni makrokategoriji, ti se pozneje delita vsaka na dva vrednotna tipa in slednji se delijo na vrednotne kategorije:
DIONIZIČNE VREDNOTE |
APOLONSKE VREDNOTE |
||
Hedonske vrednote |
Potenčne vrednote |
Moralne vrednote |
Izpolnitvene vrednote |
čutne vrednote užitki, uživanje življenja, zabava, prosti čas, avanturizem
|
statusne vrednote ugled, moč, uveljavljanje, socialna moč, avtoriteta, bogastvo, uspeh, sposobnosti, ambicije, vplivnost |
tradicionalne moralne vrednote poštenost, dobrota, red, zakoni, morala, pravičnost, širokomiselnost, pripravljenost pomagati, odpuščanje, zvestoba, odgovornost |
spoznavne vrednote spoznavanje |
zdravstvene vrednote zdravje |
patriotske vrednote patriotizem, narodni ponos nacionalna varnost |
socialne vrednote družinska sreča, razumevanje v družini, ljubezen, zvestoba, prijateljstvo |
estetske vrednote lepota |
varnostne vrednote varnost, neogroženost, mir |
|
societalne vrednote sreča, blagostanje, mir, napredek, enakopravnost, socialni red, vračanje uslug, socialna pravičnost, |
kulturne vrednote umetnost, kultura |
|
|
|
aktualizacijske vrednote notranje zadovoljstvo, osebna rast, ustvarjanje, modrost, pogum, življenjske spremembe, vznemirljivo življenje |
|
|
|
verske vrednote vera, svetost, odrešenje
|
|
|
|
ekološke vrednote ohranjanje okolja, harmonija z naravo |
Daleč največja nagrada, ki jo lahko ponudi življenje, je možnost trdo opravljati delo, ki je vredno prizadevanja. Theodore Roosevelt |
Delovne vrednote
Ker ljudje velik del življenja preživimo ob delu, ni presenetljivo, da se veliko naših vrednot nanaša tudi na delo ali z njim povezane reči. Delovne vrednote opredeljujejo, v kolikšni meri je za človeka pomembno, da pri svojem delu dosega različne cilje (na primer varno delo, visoko plačo, razumevanje s sodelavci ali nadrejenimi, možnost ustvarjalnega dela ipd.). Dov Elizur delovne vrednote deli v tri večje skupine, in sicer:
· kognitivne (napredovanje, status, dosežki, osebna rast, neodvisnost),
· afektivne (priznanje, ki ga dobimo pri delu, odnosi s sodelavci, samovrednotenje),
· instrumentalne (zaslužek, varnost, delovni čas, delovni pogoji).
Za organizacijo je pomembno, da imajo ljudje znotraj nje dobre pogoje za uresničevanje tako kognitivnih kot afektivnih in instrumentalnih osebnih delovnih vrednot.
Če lahko zaposleni pri delu uresničujejo svoje pomembne vrednote, so organizaciji, ki jim to delo omogoča, mnogo bolj predani, kot če te možnosti nimajo. |
Strokovnjake, ki preučujejo delovne vrednote, pogosto zanimajo povezave med delovnimi vrednotami in drugimi pomembnimi razsežnostmi dela, kot so organizacijska kultura in klima, zadovoljstvo pri delu, predanost del ali zvestoba organizaciji. Te raziskave med drugim potrjujejo povezave med delovnimi vrednotami in predanostjo delu: če lahko zaposleni pri delu uresničujejo svoje pomembne vrednote, so organizaciji, ki jim to delo omogoča, mnogo bolj predani, kot če te možnosti nimajo. Tudi zadovoljstvo pri delu je očitno povezano z vrednotami, ki jih ljudje visoko cenijo: če jih lahko uresničujejo, so bolj zadovoljni z delom, pa tudi življenjem nasploh. Jasno opredeljene vrednote organizacije so potemtakem lahko eden od ključev do rekrutiranja in ohranjanja zadovoljnih in predanih zaposlenih. To spoznanje je zelo pomembno tudi, če na zadevo gledamo z druge strani: če se organizacije in njihova vodstva naučijo prepoznavati vrednote zaposlenih ter organizirati delo okrog najpomembnejših skupnih vrednot, lahko s tem zagotovijo visoko stopnjo predanosti in zadovoljstva pri delu.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
