Vodenje v izobraževanju Samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti |
||
|
Katalog in naročilnica
 |
Zakaj vsak človek potrebuje vizijo?
Če najpočasnejši vidi svoj cilj, ga bo dosegel hitreje kot najhitrejši, ki brezglavo bega. Gothard E. Lessing |
Osebna vizija temelji na naši notranji predstavi o tem, kako sami vidimo svoj smisel. Je podoba želene prihodnosti, ki jo želimo ustvariti, doseči, in odgovor na naše vprašanje »Kaj si v resnici najgloblje želimo?« Vizija je tudi notranji kompas, ki nas vodi takrat, ko se zdi, da so drugi kažipoti odpovedali.
Um je mogočno orodje človekove duševnosti. Nobena skrivnost ni, da naše minule izkušnje vplivajo na našo sedanjost, na duševnost in doživljanje trenutne stvarnosti. Če razmišljamo o minuli stresni, razburljivi ali neprijetni izkušnji, nam začne srce hitreje biti, dlani postanejo vlažne, mišice v telesu se napnejo. Vse te reakcije so posledica podoživljanja, spominjanja, duševne predstave, ne da bi istočasno doživljali resnično izkušnjo.
Če lahko negativne misli in predstave vzbudijo neprijetne izkušnje, lahko pozitivne misli in predstave ugodno vplivajo na nas. |
Če vemo, da lahko negativne misli in predstave vzbudijo neprijetne izkušnje, ali lahko potemtakem sklepamo, da pozitivne misli in predstave ugodno vplivajo na nas? Izkušnje in raziskave kažejo, da je temu res tako. Pomen vizije temelji prav na predpostavki, da predstava o želeni, pozitivni, privlačni prihodnosti, vzbudi pozitivne občutke. Naše telo v bistvu ne pozna razlike med resničnim in izmišljenim: zanj je pomembno, na kaj smo pozorni, o čem razmišljamo, na kaj so osredotočene naše misli.
Smo, kar smo, in kjer smo, ker smo si nekoč to predstavljali. Donald Curtis |
Čeprav nas vizija usmeri v prihodnost, je vedno izkušnja sedanjosti: njena moč izhaja prav iz napetosti, ki nastane zaradi primerjave med predstavo o želeni prihodnosti in današnjo realnostjo. Ta ustvarjalna napetost, kot jo je poimenoval Robert Fritz, je sila, ki vizijo spravi v tek, jo udejanji. Ko začnemo razjasnjevati svoje želeno bodoče stanje oziroma vizijo in se hkrati soočimo s svojo trenutno stvarnostjo, naletimo na vrzel med stanjem, v katerem se nahajamo, in tistim, v katerem želimo biti. Ta prepoznana vrzel povzroča napetost, in ker je naravna lastnost vsake napetosti težnja po njeni razrešitvi, tudi ona teži k zoženju.
So tisti, ki potujejo, in tisti, ki so nekam namenjeni. Podobni so si, a se vendar razlikujejo. Uspešni imajo na svoji poti veliko prednost: Vedo, kam gredo. Mark Caine |
David Hutchens ustvarjalno napetost dobesedno primerja z raztegnjeno elastiko (toplo priporočam knjigo Davida Hutchensa Metkina dilema in nasploh o lemingih, ki govori o viziji in z njo povezanih vprašanjih na zelo zanimiv način), ki nas vleče proti viziji. In zakaj se vrzel ne krči v obratno smer in nas ne vleče nazaj? Tako kot se dogaja ljudem, ki nimajo vizije? Najverjetneje zato, ker je močna in jasna vizija stabilna, trenutna stvarnost pa se nenehno spreminja. Torej je zelo pomembno, da so naše vizije čim bolj jasne: brez močne vizije ni prave privlačne sile, zato se napetost ne more razrešiti.
Mogočne in pomembne vizije niso nikdar beg iz realnosti. Obratno – so predstave o možni prihodnosti, ki jo omogoča današnja realnost. Vizija res izvira od znotraj, a dobra vizija vedno upošteva zunanje okoliščine. Zato je ključno, da je v vsaki viziji prisotna tudi zavest o sedanji realnosti. Če ni te povezave, je lahko še tako privlačna vizija nemočno sanjarjenje in znanstvena fantastika, ki nima moči za uresničitev.
Mogočne in pomembne vizije niso beg iz realnosti – so predstave o možni prihodnosti, ki jo omogoča današnja realnost.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
