abc.viz
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
Več o portalu
Nazaj na prvo stran
Pošlji e-sporočilo



Kaj je poslanstvo, kaj so vrednote, kaj je vizija? – 2. del

Vizija

Vizija je posplošen opis predvidene prihodnosti organizacije.

Vizija je posplošen opis predvidene prihodnosti organizacije, predstava idealizirane prihodnje podobe, ki izziva trenutni status quo. Predstavlja predvidevanje, kam naj bi se organizacija usmerila v prihodnosti, kakšna naj bi bila in kaj naj bi počela. Vizija običajno opisuje organizacijo, kakršna naj bi (bo) postala, ko bo učinkovito dosegla svoje predvidene cilje.

Vizija je vabljiva podoba želene prihodnosti, ki jo lahko organizacija doseže, če se zanjo dovolj potrudi

Vizija ni nekaj izoliranega »zunaj nas«, neuresničljiva in neizvedljiva fatamorgana, ampak je vabljiva podoba želene prihodnosti, ki jo lahko organizacija doseže, če se zanjo dovolj potrudi. Resnična vizija izhaja od znotraj (iz vodstva, zaposlenih, kolektiva, organizacije) zato se z njo lahko poistovetijo tako organizacija kot zaposleni. Na temelju takšne vizije se da  zastaviti strateške načrte, scenarije oziroma predvideti pot, kako jo doseči.

Ne bojte se počasne rasti, bojte se ostati na mestu.

Kitajski pregovor

Ustvarjanje učinkovite podobe želene prihodnosti zahteva sposobnost razširiti obzorja organizacije in njenih ljudi in upoštevanje različnih možnosti, ki se ponujajo. Širše in više kot organizaciji seže pogled, več izbire ima, da se na koncu lahko osredotoči na tiste nove pobude, ki lahko resnično pripeljejo do uspeha.

Težava velikega števila vrtcev, šol, organizacij je prav odsotnost jasne vizije. Delovanje brez vizije je vedno reaktivno in se slejkoprej omeji na neskončno in duhamorno ponavljanje rutin ter gašenje požarov, ki izbruhnejo zaradi (pre)togega razumevanja vloge organizacije. Drži, posamezne organizacije lahko tudi brez jasne lastne vizije dosegajo dobre rezultate – denimo takrat, ko je njihovo delovanje usmerjano in vodeno od zunaj; a takšno usmerjanje omejuje avtonomijo organizacije in hromi zmogljivosti za sprejemanje lastnih odločitev. Zato delovanje brez vizije prej ali slej postane gibanje brez usmeritve in učinkovitega izkoriščanja razpoložljive energije – tako kot se delo brez vizije sprevrže v mehanično ponavljanje enih in istih postopkov: ugotovitev, da biti zaposlen še ne pomeni biti tudi učinkovit velja tako za posameznike kot organizacije.

Delovanj brez vizije je vedno reaktivno in se lahko slejkoprej omeji na »gašenje požarov«.

Vizije ne smemo zamenjevati s »sanjami« o oddaljeni prihodnosti: načrtovanje dejavnosti daleč v neznano prihodnost je lahko v času bliskovitih sprememb več kot neuporabno – organizacijam lahko povzroči celo resno škodo. Tisto, kar organizacije zagotovo lahko vključijo v svojo vizijo, je po mnenju večine strokovnjakov, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, srednjeročna predstava tega, kakšna naj bi bila (postala) organizacija, na primer čez 5 let.

Na žalost vizija za veliko vodstev organizacij še vedno pomeni nedoločen pojem, v katerem ne prepoznajo mogočnega potenciala za izboljšave. Še več, ker imajo ravnatelji in direktorji javnih zavodov časovno omejen mandat, včasih ne čutijo potrebe po ustvarjanju vizije, ki se bo morda uresničevala šele pod drugim vodstvom in za katero bodo pobrali zasluge in hvalo drugi – še posebno če upoštevamo, da ustvarjanje vizije včasih pomeni tudi boleče spopadanje z odpori tistih, ki v predvidenih spremembah začutijo grožnjo svojemu trenutnemu udobju in privilegijem: teh pa po bolnišnicah, šolah, v javni upravi, vrtcih in drugod ni malo.

Nekateri strokovnjaki in organizacije za opisovanje vrednot, poslanstva in vizije uporabljajo tudi druge izraze (ki pa včasih niso povsem ustrezni):

VREDNOTE

kredo

etos

načela

principi

smernice

pravila

POSLANSTVO

smisel

namen

VIZIJA

cilj

strateški smoter

prihodnja usmeritev 

            

        

                                                 

Razvoj otrok in mladostnikov
Izbrane misli
Sporočila otrok in mladostnikov odraslim
© dr. Kristijan Musek Lešnik in Inštitut za psihologijo osebnosti, 2007

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.