Kaj je poslanstvo, kaj so vrednote, kaj je vizija - drugi sorodni in podobni pojmi – 1. del

Ne smemo pozabiti, da organizacijsko kulturo poleg že naštetih in opredeljenih tvorijo – in močno vplivajo na ravnanja in dejanja ljudi in organizacije – tudi še drugi nenapisani elementi: miti, implicitne opredelitve uspešnosti, prepričanja, predpostavke in norme. Proces ugotavljanja skupnih vrednot, opredeljevanja poslanstva in ustvarjanja vizije je po eni strani tem bolj uspešen, kolikor bolj sproži razumevanje nenapisanih načel, ki vodijo organizacijo in usmerjajo njene ljudi, po drugi strani pa tudi, kolikor bolje se uspe zaposlenim in organizaciji soočiti s tistimi implicitnimi pojmovanji, ki so neustrezna in nekonstruktivna.

Če je po eni strani nujno v procesu razpravljanja in razjasnjevanja osvetliti in ozavestiti prepričanja, ki krožijo med zaposlenimi in v organizaciji, se je enako pomembno spopasti s tistimi med njimi, ki preprečujejo ali zavirajo uspeh. Če so nekatere nenapisane predpostavke organizacije v konfliktu z javno opredeljenimi izjavami, povzroča to nejasnosti, konflikte, zmedenost in posledično malodušje in opuščanje dejanj. V takšnih situacijah lahko nenapisane tradicije, predpostavke in pričakovanja celo močneje vplivajo na vedenje ljudi od zapisanih in »želenih« vrednot. Tovrstna konfliktna situacija sicer sproža navidez neetična ravnanja, ki pa jih laže razumemo, če poznamo njihovo ozadje in korenine v nenapisanih implicitnih predpostavkah. Ker jih bolje razumemo, jih tudi laže preprečujemo.

Poglejmo torej tiste elemente kulture organizacije, ki lahko vplivajo na to, kako organizacija in zaposleni doživljajo svoje vrednote, poslanstvo in vizijo, pa tudi na zadovoljstvo z delom.

Miti

Miti so morda najširši izmed teh pojavov, saj se nanašajo tako na vrednote, poslanstvo kot tudi vizijo. Vsaka skupina ljudi se osredotoča okrog enotnega mita, ki usmerja razmišljanje in vedenje njenih članov. Ta združevalni mit opisuje, kako je skupina nastala, zakaj obstaja in kaj najbolj ceni. Mit posamezne organizacije vključuje tako njeno zgodovino kot tudi globlji občutek smisla in usmeritve.

Mitska plat organizacije je zgodba v ozadju tiste, ki jo vidimo na površju. Mit je v središču življenja in vsakdanjih dejavnosti organizacije. Ves čas je prisoten kot nekakšno nevidno sidro – vir duhovne moči, izvir tradicij in gonilna sila načinov delovanja: konstruktivnih ali nekonstruktivnih.

Implicitne opredelitve uspešnosti

Kako organizacija razume svoje poslanstvo, v veliki meri vpliva na njene implicitne opredelitve uspešnosti. Slednje pa v veliki meri vplivajo na to, kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo organizacija in njeni posamezniki ocenjevali svoje delo za uspešno ter v kolikšni meri bo pri njih prisoten občutek izpolnjevanja poslanstva. Že prej smo rekli, da je občutek uspešnosti organizacije subjektivna kategorija. Za lažje razumevanje tega, kako močno se lahko kriteriji pojmovanja uspešnosti razlikujejo med organizacijami, ki opravljajo zelo podobne naloge, vzemimo šole: navkljub enakemu kurikulumu, učnim načrtom in zakonskim okvirom delovanja, lahko ena šola kot svoj največji uspeh poudarja podatek, da je zelo visok odstotek učencev uspešno opravil zunanja preverjanja znanja; za drugo je vrhunski uspeh, da je dosegla izdatno finančno podporo pokroviteljev; tretja je morda najbolj ponosna na svoj visok odstotek visoko usposobljenih učiteljev; četrta pa na svoje košarkarsko moštvo. Edgar H. Schein, ko govori o šolah, opozarja, da njihove opredelitve uspešnosti najpogosteje poudarjajo naslednje vrste dosežkov:

Doseganje zunajkurikularnih uspehov – v nekaterih šolah je pozornost osredotočena na uspehe, ki jih njeni posamezniki (učenci, skupine, ekipe, zaposleni) dosegajo na področjih, ki presegajo osnovno kurikularno dejavnost.

Dobro delo – v nekaterih šolah je osrednja pozornost namenjena poučevanju. Uspešnost se opredeljuje na podlagi prepričanj učiteljev, da dobro opravljajo svoje delo.

Učenje za elito – v nekaterih šolah je pozornost osredotočena na uspehe najbolj uspešnih učencev, uspešnost se opredeljuje na podlagi števila ali deleža učencev, ki med šolanjem ali v nadaljnjem življenju dosegajo izjemne uspehe.

Preživetje, ne izstopati – v nekaterih šolah se kot uspeh ocenjuje vsak nov »preživeti« dan in dejstvo, da iz dneva v dan premaguje ovire. Za posameznike v takšni šoli je najbolj pomembno, da ne izstopajo.

Sledenje novostim – v nekaterih šolah se uspešnost opredeljuje na podlagi tega, kako dobro spremlja inovacije, ali je vedno med prvimi, ki uvedejo neko novost, nove učne metode, novo tehnologijo.

Učenje za vse učence – nekatere šole so z vsem srcem predane iskanju visokih standardov učenja za vse učence, osredotočajo se na učne potrebe vseh učencev, od tistih z najvišjimi dosežki do tistih, ki zaostajajo.

Od implicitnih opredelitev uspešnosti je odvisno, kakšna ravnanja in dosežke bo organizacija (in njeni zaposleni) visoko cenila in jih doživljala kot uspehe in čemu bo posvečala manj pozornosti. Te opredelitve določajo, kam in kako bodo organizacija in njeni ljudje usmerjali energijo in napore.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.