Kaj je poslanstvo, kaj so vrednote, kaj je vizija - drugi sorodni in podobni pojmi – 2. del

Prepričanja

Prepričanja se nanašajo na to, kako razumemo in se odzivamo na svet okrog nas. So zavestna pojmovanja o stvarnosti, ki nas obdaja. Prepričanja skupine izvirajo iz izkušenj skupine in njenih posameznikov. V organizacijah so lahko dokaj močna, saj vplivajo na to, kako organizacija in njeni zaposleni razumejo in tolmačijo pomembne pojave. Če v bolnišnici vlada prepričanje, da je prijazen in odprt odnos do bolnikov ključ do uspešnega zdravljenja, bodo zaposleni ravnali drugače, kot če bi pomen pripisovali zgolj ustreznim zdravstvenim postopkom. Če so zaposleni v centru za socialno delo prepričani, da lahko resnično pomagajo ljudem v stiski, bodo ravnali drugače, kot če bi menili, da vse skupaj nima posebnega smisla in so vsi njihovi napori bob ob steno. Če so učitelji prepričani, da lahko vplivajo na učne zmožnosti učencev, bodo ravnali drugače, kot če v šoli vlada vzdušje določenosti, ki učence vnaprej in za vselej razdeli na zabite, lene ter (redke) bistre in pridne.

Predpostavke

Predpostavke lahko opredelimo kot predzavesten sistem prepričanj in zaznav, ki usmerjajo vedenje ljudi v organizacijah. So globoko vpletene v kulturno tkivo organizacije in močno vplivajo na razmišljanja ter dejanja. Nekatere predpostavke so lahko hudo krute in neutemeljene, a jih zaradi njihovega nezavednega delovanja ne moremo odpravljati – poglejmo le naslednje: manj bistri otroci se niso zmožni naučiti vse snovi; posiljene ženske so že kako same prispevale k svoji tragediji; dvostarševska družina je bolj funkcionalna od enostarševske; za otroka je bolje, da živi z materjo, četudi je problematična, kot da bi bil z očetom, četudi je ta skrben; kdor je zbolel za aidsom, si je že kako zaslužil bolezen; kdor se ukvarja s politiko, hrepeni po moči in je koruptiven.

Implicitne norme

Implicitne norme združujejo in povezujejo vrednote, prepričanja in predpostavke. So neizrečena pričakovanja skupine, ki se lahko nanašajo na vedenje, oblačenje, besednjak in drugo. Ta pričakovanja postanejo smernice vedenja, ki naj bi jih posamezniki upoštevali, so nekakšna zagotovila predvidljivosti in stabilnosti. Norme se lahko nanašajo na pričakovanja, ki določajo, kako naj bi bili oblečeni zaposleni (odnos do kavbojk, kravat, mini kril), kako ravnati z uporabniki (kot z nasprotniki ali s partnerji), kakšno komunikacijo dopuščati med različnimi hierarhičnimi stopnjami v organizaciji (demokratičen dialog ali avtokratsko dirigiranje). Norme se razvijajo formalno in neformalno, ko ljudje v organizaciji odkrivajo in krepijo posamezne oblike vedenja in sodelovanja. Če jih posamezniki kršijo, sledijo bodisi prikrita sporočila bodisi odkrite sankcije.

Že prej smo omenili težave, ki nastanejo, če se v organizaciji razhajajo javno izražena in implicitna pojmovanja. Če so posamezne norme disfunkcionalne in nekonstruktivne, je še toliko bolj pomembno, da jih v procesu razprave ozavestimo. Poglejmo nekaj možnih pozitivnih in negativnih implicitnih norm, ki lahko usmerjajo razmišljanje in vedenje v organizacijah:

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.