Vsak vrtec ali šola izpolnjuje nek namen

Vsaka organizacija s svojim obstojem in delovanjem izpolnjuje nek namen. Šola, vrtec, zdravstveni dom, upravna enota, center za socialno delo, policijska postaja, zasebna ambulanta, okrajno sodišče, občinska uprava – vsaka od teh organizacij je bila ustanovljena, da bi s svojim delovanjem uresničevala neko poslanstvo. Jasnejša kot je predstava osnovnega poslanstva organizacije, jasneje in bolj nedvoumno ga bo lahko uresničevala in mu sledila. Jasnejša kot je predstava osnovnega poslanstva vrtca, šole, zavoda ... jasneje in bolj nedvoumno ga lahko uresničuje in mu sledi.

Vsaka organizacija je tudi prostor srečevanja ljudi, ki vanjo prinašajo svoje življenjske zgodbe, različne izkušnje, motive in pričakovanja. Različne osebne radosti in razočaranja. In različne predstave, stališča in prepričanja. In vrednote.

Vsaka organizacija je tudi zapleten sistem, živ organizem, v katerem se ne le srečujejo različni ljudje, ampak nanj in znotraj njega delujejo mnogotere, včasih očitne, drugič komaj slutene, mnogokrat pa tudi prikrite, sile. Bolj kot je organizacija kompleksna, bolj zapleten sistem je. Večja kot je, več podsistemov ima, od katerih vsak zase deluje kot nov zapleten organizem.

Organizacija je lahko tem bolj uspešna, kolikor bolje njeni ljudje in podsistemi razumejo skupni namen njene celote. Kolikor bolje torej poznajo njen osnovni razlog obstoja in njeno poslanstvo. Ob odsotnosti takšnega skupnega razumevanja lahko sicer vsak posameznik in vsak podsistem počneta vse tisto, za kar menita, da je najboljše za organizacijo; a različna razumevanja vodijo v različna dejanja, takšna razdrobljena prizadevanja, čeprav še tako dobronamerna, pa ne krepijo organizacije, ampak prejkone celo drobijo njeno moč. Predstavljajte si avtomobil, v katerem bi motor deloval po svoje, krmilni in zavorni mehanizem po svoje, klimatska naprava pa tudi po neki svoji logiki – če bi vozniku že uspelo speljati, bi avto le stežka zvozil prvi ovinek; in tudi če bi ostal na cesti, bi potniki prej ali slej ušli iz njega. Avtomobil, tako kot kateri koli drug sistem, tudi organizacija, lahko učinkovito uresničuje svoje poslanstvo – v tem primeru varen prevoz potnikov z enega na drugi kraj – le, kadar usklajeno sodelujejo vsi njegovi podsistemi in deli.

Organizacija je tudi tem bolj uspešna, kolikor bolje pozna svoje ljudi in podsisteme. Kaj jim je pomembno, kaj cenijo, katere so njihove temeljne vrednote, ki jih želijo uresničevati pri svojem delu, in kaj jim vzbuja odpor.

Vse preveč organizacij počne tisto, kar se »zdi«, da bi morale početi, in na načine, kot se »zdi«, da naj bi počele. Množice zaposlenih v svoje delo vnašajo elemente razumevanja delovanja organizacij in lastnih vlog, ki izhajajo iz zastarelih predstav in pojmovanj – ki so bili morda v preteklosti celo učinkoviti, vendar pa ne ustrezajo dinamičnim zahtevam sodobnega sveta. Tisto, kar se »zdi«, »sluti«, »bo že prav, če je bilo prav še včeraj« v času, ki ga zaznamuje informacijska revolucija s svojo neznansko hitrostjo sprememb, ne zadošča več za kakovostno in učinkovito življenje sodobnih organizacij in njihovih ljudi.

Sodobne neprofitne organizacije, ki želijo učinkovito in kakovostno opravljati svoje delo, se ne smejo zanašati na pomoč od zunaj. Vse bolj očitno postaja, da so in bodo uspešne predvsem tiste organizacije, ki bodo znale razviti lastne mehanizme za soočanje in upravljanje s stvarnostjo. Ki se bodo naučile ne le učinkovito odzivati na dogodke znotraj in zunaj sebe, ampak bodo predvsem znale soustvarjati želene dogodke in optimalno stvarnost zase in za svoje ljudi. In se bodo povrhu tega znale še tržiti. Dobro pri tem je, da viri, ki omogočajo razvoj teh mehanizmov, obstajajo v vsaki organizaciji – nekoliko slabše, da jih marsikatera organizacija ne zna prepoznati in izkoristiti – bistveno pa, da se lahko tega nauči vsaka.  

Razprava, ki pomaga razjasniti vrednote, poslanstvo in vizijo organizacije, je le eden od teh mehanizmov, a morda najpomembnejši. Ne le zato, ker zajame vse pomembne vidike delovanja in ravnanja organizacije in njenih ljudi – morda še mnogo bolj zato, ker omogoča iz različnih pogledov in pričakovanj izluščiti skupna in jih sinergično združiti v celovito razumevanje organizacije, ki navdihuje in osmišlja. In ki vodi k višji kakovosti in učinkovitosti življenja in dela.

Ob vsem tem si velja zapomniti še nekaj – ne glede na to, kako dobro gredo v uho – zapisane izjave o vrednotah, poslanstvu in viziji veljajo le toliko, kolikor jih ljudje v vrtcu, šoli, organizaciji sprejemajo kot resnične kažipote svojega ravnanja. Nobena, še tako dobra izjava tudi ne more v celoti nadomestiti odsotnosti drugih pomembnih dejavnikov učinkovitega delovanja organizacije – a ko gre z roko v roki z dobro organizacijsko klimo in učinkovitim vodenjem, postane strahovito mo(go)čno orodje za doseganje vrhunske kakovosti.  

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007.