Poslanstvo, vrednote in vizija kot ključni elementi strateškega načrtovanja v vrtcu, šoli, organizaciji – 2. del

Strateško načrtovanje se v marsičem razlikuje od tradicionalnega pristopa k načrtovanju, ki temelji pretežno na mehanicističnih in statistično-matematičnih modelih. Ta »znanstveni« pristop zavrača vpletanje »mehkih« spremenljivk, kot so vrednote, ali občutek poslanstva v proces načrtovanja; strateško načrtovanje pa priznava motivacijsko vlogo teh dejavnikov in jih upošteva. Ne omejuje se le na surove podatke o organizaciji, njenem delu in učinkovitosti, ampak jih tudi interpretira, razlaga in pojasnjuje. Strateško načrtovanje vključuje izbiranje prednostnih nalog – sprejemanje odločitev o dolgoročnih in kratkoročnih ciljih ter sredstvih in načinih za njihovo doseganje. Primernost prihodnjih ravnanj določa s širokim in odprtim dialogom, ker temelji na predpostavki, da mora biti soglasje o prednostnih nalogah v organizaciji kar najširše. Ko strateški načrt določi glavne cilje in prednostne naloge organizacije, njegovi dolgoročni cilji vključujejo tudi kratkoročna dejanja, saj je verodostojen in uporaben le pod pogojem, da so dolgoročni in kratkoročni cilji skladni.

Strateško načrtovanje je strateško, ker vključuje izbiro, kako se najbolje odzvati na pogoje dinamičnega in včasih celo nenaklonjenega okolja. Organizacijam omogoči, da se soočijo s spremembami potreb uporabnikov, konkurenco in tekmovalnostjo ter drugimi dejavniki, ki vplivajo na sodobno delo v neprofitnem svetu. Za zagotavljanje teh ciljev je pomembno, da proces strateškega načrtovanja zadosti nekaterim zahtevam:

·        prepozna, kaj želi organizacija doseči;

·        ugotovi, kaj pomeni za organizacijo in njene ustanovitelje pojem uspešne organizacije;

·        preuči, kje se trenutno nahaja organizacija, kakšna je in kaj se da storiti za izboljšanje tega stanja;

·        zastavi cilje, ki omogočajo zagotavljanje kakovostnih in učinkovitih programov;

·        ugotovi, kaj je treba storiti za zagotavljanje boljših storitev in pogojev za uporabnike;

·        razvije konkretne načrte in predvidena dejanja, ki jih zaposleni podpirajo in sprejemajo;

·        postavi take načrte, ki omogočajo sprotno ocenjevanje uspešnosti, učinkovitosti in primernosti ravnanj in postopkov organizacije, ter

·        zagotovi, da zaposleni ne dobijo razloga za cinično, negativno vedenje ali za upiranje novostim in spremembam.

Strateško načrtovanje je tudi sistematičen proces, saj zahteva nenehno osredotočenost na ključne zadeve organizacije in učinkovitost. Med procesom se pojavi vrsta vprašanj, ki pomagajo načrtovalcem preučiti minule izkušnje, preizkusiti in izzvati stare predpostavke, pridobiti in vključiti nove informacije o sedanjem stanju in predvideti okolje, v katerem bo organizacija delovala v prihodnosti. Proces tudi usmerja načrtovalce v neprestano preverjanje, kako se predvidene dejavnosti in strategije ujemajo s poslanstvom, vrednotami in vizijo organizacije in obratno.

Učinkovit strateški načrt med drugim omogoča organizaciji nadzorovati in predvidevati spremembe v okolju, ob poznavanju svojih zmožnosti in omejitev. Sistematično vključuje ključne ljudi iz organizacije v proces odkrivanja prednostnih nalog, ki omogoča konstruktivno reševanje nesoglasij in napetosti ter pomaga pri boljši komunikaciji in koordinaciji. Pri zaposlenih krepi občutek uresničljivosti opredeljenih nalog organizacije.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.