|
abc.viz
|
![]() |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Eno od vprašanj, ki se zastavljajo, je, kdaj je primeren čas za začetek razprave o vrednotah in poslanstvu in za ustvarjanje vizije. Pravzaprav je za odpiranje takšne razprave primeren vsak čas. Še posebno pa, kadar zaposleni opazijo katerega od naslednjih znamenj: · če se pojavi občutek, da se je organizacija ujela v začaran krog, iz katerega ne vidi izhoda; · če ljudje ne najdejo več smisla v svojem delu; · če organizacija pada iz ene v drugo krizo in začne večino energije namesto v načrtovanje vlagati v “gašenje požarov” za nazaj; · če se ljudje tako ujamejo v rutine, da se ne zmorejo prilagajati novim zahtevam; · če se med zaposlenimi pojavi občutek zasičenosti, monotonije, izgorevanja. Včasih postane tehtna in poglobljena razprava o vprašanjih identitete in ideologije organizacije nujna tudi zaradi vse številnejših težav, ki jih opaža vodstvo. Med znamenji, ki najbolj neposredno opozarjajo, da je v organizaciji nujno treba nekaj storiti (kaj, pa lahko najbolje pokaže prav široka razprava, v katero bo vključenih čim več zaposlenih), so: · Občutek nejasnosti glede osnovnega namena poslanstva. Ta občutek se lahko kaže v obliki pogostih konfliktov okrog vprašanj, kot so: katere so najpomembnejše naloge, kateri so najpomembnejši uporabniki, katere so največje priložnosti in katere največje slabosti organizacije. · Pritožbe zaposlenih o premajhnem izzivu, delu, ki jih ne izpolnjuje. Namesto neposrednih pritožb lahko na to opozarja tudi glasen ali tihi pesimizem glede prihodnosti, ki lahko preraste v odkrit cinizem. · Izgubljanje ugleda, položaja organizacije na »tržišču«. Ali se zdi, da druge podobne organizacije prehitevajo našo po desni in levi, da so mnogo uspešnejše in učinkovitejše? · Neusklajenost s trenutnimi trendi, duhom časa, okoljem. Ali organizacija premalo uspešno sledi spremembam, ki se dogajajo okrog nje in se jim ne zmore uspešno prilagajati? · Upadanje občutka ponosa zaposlenih. Včasih postane očitno, da zaposleni ne kažejo več takšnega odnosa do organizacije kot v preteklosti. · Izogibanje tveganju. Ali zaposleni pri svojem delu le še ozko sledijo neposrednim navodilom in nalogam, ne da bi v delo vlagali domišljijo, inovativnost ali prevzemali odgovornost? · Odsotnost skupnega občutka napredovanja. Ali imajo nekateri ljudje občutek, da so oni sami in organizacija ujeti v začaran krog, ki jih venomer vrača na eno in isto mesto, brez možnosti napredovanja, doseganja nečesa novega? · Razširjenost govoric, ki opozarjajo, da ljudje ne zaupajo organizaciji, vodstvu, nadrejenim. Razprava o poslanstvu, vrednotah in viziji lahko pomeni začetek odpiranja novih rešitev, ki bodo organizaciji pomagale najti primerno pot iz takšnega začaranega kroga. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
© dr. Kristijan Musek Lešnik in Inštitut za psihologijo osebnosti, 2007
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||