Kaj so vrednote

Zdi se, da skorajda ne moremo narediti koraka, odpreti časopisa, prižgati televizorja ali poslušati govora, ne da bi naleteli na vrednote. Kot da bi bile vrednote nekaj, s čimer si je moč zagotoviti poceni in hitro publiciteto in priljubljenost.

Ob vsej prisotnosti vrednot v javnosti se še vedno zdi, da se zelo malo vrtcev, šol, organizacij resnično sprašuje o lastnih vrednotah. In vendar je razjasnitev vrednot temeljni element vsakega razmišljanja o svojem življenju in delu ter o prihodnosti. Kako naj organizacija ve, za kaj naj se zavzema, če ne ve, kaj je zanjo najpomembneje in za kaj se zavzemajo njeni ljudje? Zato je običajno prvi korak v poglobljeni razpravi o ključnih vsebinskih vprašanjih organizacije prav prepoznavanje in razjasnjevanje vrednot – ki zaposlenim omogoča razjasniti osebne, hkrati pa tudi prepoznati tiste skupne vrednote, ki jih visoko ceni večina in ki lahko postanejo središče motivacije in vedenja vseh v organizaciji.

Tako kot osebno učinkovit človek ne more biti odmaknjen od sveta, v katerem živi, organizacija ne more biti nedovzetna za okolje, v katerem deluje. Organizacije, tako kot ljudje, ne morejo ostati zgolj na dejstveni ravni svojih izkušenj: stvari, dogodke in predmete presojajo, hote ali nezavedno, odkrito ali prikrito, kot dobre ali slabe, prijetne ali neprijetne, lepe ali grde, ustrezne ali neustrezne, resnične ali napačne ipd.

En od kriterijev, na osnovi katerih ocenjujemo stvari, dogodke in druge ljudi, so vrednote. To so tisti notranji kažipoti, ki nam pomagajo ocenjevati minule ali trenutne dogodke in stvari, zavzemati različne občutke in čustva do njih in se usmerjati k njim ali stran od njih. Kot notranji ocenjevalni kriteriji nam služijo za ocenjevanje doživetega ali izbiranje med možnimi prihodnjimi dejanji.

Že Aristotel je trdil, da je človek najbolj zadovoljen in srečen takrat, ko so njegova dejanja skladna z njegovimi vrednotami. Kdor živi skladno s tistim, kar ima za dobro, pravo in resnično, samodejno občuti zadovoljstvo in pozitiven odnos do sebe in do sveta. Naši človeški cilji morajo torej biti skladni z našimi vrednotami in naše vrednote morajo biti skladne z našimi cilji. Zato je razjasnjevanje vrednot pogosto prvi korak na poti k visokim dosežkom in izjemnim stvaritvam – če začnemo razmišljati o tem, kar nam je resnično pomembno v življenju, se nam ponudi priložnost osredotočiti življenje okrog naših najglobljih in najpomembnejših vrednot. Če se naše življenje in stvari, ki jih počnemo, kakor koli razhajajo z našimi notranjimi vrednotami, lahko to povzroča stres, negativizem, nesrečnost, pesimizem, jezo in občutke frustriranosti – še en razlog več za to, da moramo čim bolj razjasniti naše vrednote. Povsem enako velja tudi za organizacije.

Preden se podamo na pot razmišljanja o lastnih vrednotah ali o vrednotah organizacije, je smiselno razjasniti pomembno vprašanje – kaj nam sploh pomeni beseda vrednota. Strokovnjaki menijo, da so vrednote posplošena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in pojavih, ki

a)      jih visoko cenimo,

b)      se nanašajo na široke kategorije stvari in odnosov in

c)      usmerjajo naše vedenje.

Vrednote so torej naša prepričanja o tem, kaj je pozitivno, zaželeno in cenjeno, ki vodijo in usmerjajo naše delovanje. Kot take zavzemajo osrednje mesto v strukturi posameznikove osebnosti, prav tako pa so v samem jedru kulture vsake organizacije. Slovenski psiholog Vid Pogačnik s »čebulo vrednot«, oziroma koncentičnimi krogi prikazuje, kako majhno število naših osebnih vrednot žene več prepričanj, ki ženejo več stališč, ki ženejo veliko število vedenj. Brian Tracy uporablja skorajda identično prispodobo, ko primerja osebnost s tarčo, sestavljeno iz petih obročev, ki se širijo od znotraj navzven. Središče osebnosti, pravi Tracy, so vrednote, ki neposredno vplivajo na naslednji obroč – naša prepričanja. Prepričanja določajo naslednji obroč osebnosti – pričakovanja. Pričakovanja vplivajo na četrti obroč osebnosti, naša stališča oziroma naravnanost. In naša naravnanost je tista, ki določa, kako se bomo obnašali v določenih situacijah, kakšna bodo naša dejanja. Vrednote torej določajo naša prepričanja o nas samih in svetu okrog nas. Če so za nekoga na primer najpomembnejše vrednote, kot so ljubezen, sočutje in velikodušnost, bo prepričan, da si ljudje okrog njega zaslužijo te vrednote, skladna s temi prepričanji bodo tudi njegova pričakovanja in stališča in tudi do soljudi se bo tako obnašal.