Kakšne vrste vrednot obstajajo – 1. del

Cenimo lahko zelo različne stvari. Pravzaprav prav pri vrednotah najdemo eno od največjih bogastev medčloveških razlik – tako kot se razlikujemo po barvi oči in las, pričeski, poraščenosti, velikosti noge, višini in teži, se razlikujemo po njih. (Oziroma, če prestopimo v svet organizacij – tako kot se razlikujejo po strukturi, številu zaposlenih, vrsti dela, procesih, izdelkih in storitvah, se razlikujejo po tem, kaj ocenjujejo kot dobro, pozitivno, zaželeno – torej vrednotah.)

Vrednote ne morajo biti boljše ali slabše. Nekateri ljudje cenijo ene, drugi druge vrednote – te razlike v veliki meri niso posledica razumskih odločitev, ampak dolgotrajnega procesa, v katerem so ponotranjili vrednote svoje okolice in najbližjih ljudi, ali pa tiste, ki so jih kako drugače pritegnile. Ker so vrednote ponotranjene in globoko zasidrane v nas, vsako njihovo primerjanje ali tehtanje v smislu »moje, naše so boljše, bolj pravilne, bolj ustrezne« vodi kvečjemu v nerazumevanje in konflikte.

Seveda obstajajo nekatere vrednote, ki jih ljudje univerzalno visoko cenijo. Druge vrednote odražajo duh časa svojega zgodovinskega obdobja, kulturnega okolja in trenutne družbene klime. V antiki je na primer Aristotel, ko je govoril o vrednotah, poudarjal razumske (um, modrost ...) in značajske (pogum, prijateljstvo ...). V starem Rimu so najvišji pomen pripisovali trojici vrednot: lepo, dobro in resnično. Tudi zgodnje krščanstvo je prineslo na vrh trojico temeljnih vrednot, vendar pa povsem druge: vero, upanje in ljubezen. V 19. stoletju je Friederich Nietzche poleg teh duhovnih vidikov človeka govoril tudi o "barbarskih" vrednotah, kot so npr. strast, svoboda, moč in druge. Nedvomno torej obstajajo zelo različne vrednote. A kakšne?

Na najsplošnejši ravni lahko vrednote razdelimo v dve veliki skupini, kot jih je opisal ameriški psiholog Milton Rokeach:

terminalne vrednote

Nanašajo se na predstavo o zaželenih stanjih, ki jih lahko dosežemo (npr.: ljubezen, modrost, zdravje, enake možnosti za vse, izobraževanje, napredek človeštva, mir na svetu).

instrumentalne vrednote

Nanašajo se na načine življenja in vedenja, so predstave o želenih in pozitivnih načinih in sredstvih za doseganje ciljev. Lahko jih nadalje ločimo na moralne vrednote (vrednote, ki določajo naše vedenje do drugih ljudi, npr. poštenost, zvestoba, ubogljivost) ter vrednote zmožnosti (vrednote, ki so usmerjene v posameznika in njegove dosežke ter mu, ko jih uresničuje, dvigujejo samozavest, npr. sposobnost, iznajdljivost, ustvarjalnost, osebni dosežki).

Za boljše razumevanje si oglejmo posamezne skupine vrednot, ki sodijo med terminalne ali instrumentalne, in to, kako jih lahko uresničujejo oziroma poudarjajo organizacije. Pri vsaki od teh skupin vrednot navajamo obe skrajnosti, kot sta na primer altruizem (skrb za dobrobit drugih) in hedonizem (skrb za lasten užitek).

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.