Od vrednot posameznika do vrednot organizacije - 1. del

Naše osebne vrednote so globoko zakoreninjeni standardi, ki vplivajo na skoraj vsak vidik naših življenj: na naše moralne sodbe, na naše vedenje in odnose do drugih ljudi, na izbire, ki jih sprejemamo v življenju, in nenazadnje na naše osebne in organizacijske cilje. Vsak od nas ima vrednotni sistem, s katerim živimo, ki kot neločljiv del osebnosti silovito vpliva na našo samopodobo, samospoštovanje in samovrednotenje – kadar ravnamo v skladu z našimi vrednotami, jih ohranjamo in krepimo; kadar je naše vedenje v nasprotju z našimi najglobljimi vrednotami, močno trpita naša samopodoba in samospoštovanje. Podobno velja za življenje v organizacijah: če so naloge in ravnanja zaposlenih kakor koli v nasprotju z njihovimi osebnimi in vrednotami organizacije ali če se njihove osebne vrednote močno razlikujejo od vrednot organizacije, lahko to povzroča stres, negativizem, občutke krivde, pesimizem in celo jezo in občutke frustriranosti.

Cilji organizacije morajo biti skladni z njenimi vrednotami in vrednotami njenih ljudi in te vrednote morajo biti skladne s cilji organizacije. Ko organizacija deluje skladno s tistim, kar ima »sama« in njeni ljudje za dobro in vredno truda, zaposleni samodejno občutijo zadovoljstvo in pozitiven odnos do sebe, do sodelavcev in organizacije. Zato je razjasnjevanje vrednot pomemben korak na poti k izboljšanim dosežkom in uspešnosti organizacije. Ko ljudje začnejo zavzeto soočati svoje vrednote in vrednote, ki naj bi jih najbolj cenila organizacija, začnejo samodejno razmišljati tudi o tem, kaj jim je resnično najbolj pomembno pri delu. Dobijo priložnost osredotočiti svoje delo okrog najglobljih in najpomembnejših osebnih in organizacijskih vrednot.

Vrednote so v samem jedru filozofije vsake organizacije. So pomemben element kulture vsake organizacije, njihovo prepoznavanje pa je ključ do njene večje učinkovitosti, ne glede na to, s kakšnim delom se ukvarja. Organizacije, tako kot ljudje, »živijo« od znotraj navzven – kar se izraža navzven, izvira iz notranjosti. Če vrednotam priznamo osrednje mesto v strukturi osebnosti, podobno velja tudi za njihov položaj v strukturi »osebnosti« organizacije, so njeno središče in kot takšne določajo prepričanja organizacije, njena pričakovanja, stališča oziroma naravnanost in nenazadnje, njena ravnanja in dejanja. Skupne vrednote tvorijo jedro teorije organizacije o njenem delovanju – kot skupek prepričanj zaposlenih o njenem smislu, namenu in poslanstvu, so njen raison d'être.

Kako vemo, da organizacije sploh imajo vrednote ali da te znotraj njih igrajo enako vlogo kot v okviru posameznikove osebnosti? Ali ni razlika med posameznimi ljudmi in organizacijami velika za nekaj svetlobnih let? Niti ne! Nenazadnje organizacije, tako kot ljudje:

·        sprejemajo odločitve,

·        ravnajo po svoji svobodni volji,

·        ravnajo odgovorno,

·        imajo zakonske in moralne obveznosti in pravice,

·        ustvarjajo in uveljavljajo svoja lastna pravila,

·        imajo prepričanja, želje in namene,

·        napredujejo ali nazadujejo na podlagi svojih ravnanj,

·        oblikujejo navade, mite, legende,

·        navezujejo odnose,

·        doživljajo hvalo in grajo,

·        nanje se lahko usmerja zvestoba, pozitivna čustva, jeza, zavračanje, sovraštvo.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.