|
abc.viz
|
![]() |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Vrednote kot kažipoti
Vrednote so nedvomno eden najpomembnejših dosežkov človeške kulture. Ljudje ne živimo le zato, da bi zadovoljili svoje potrebe, ampak v svojem osebnem razvoju zgradimo občutek za to, kaj je pozitivno, dobro, zaželeno, kaj je pomembno za nas in za širšo skupnost. Vrednote dajejo »barvo« in vsebino našim življenjem. Hkrati so eno od najglobljih in najmočnejših gibal naših osebnih dejanj in ravnanj.
Včasih o vrednotah preveč omejeno razmišljamo le kot o nizu zapovedi, kaj »naj bi«, kaj »lahko« in česa »ne bi smeli«. S takšnim gledanjem ne le preozko razumemo pomen vrednot, temveč tudi zmanjšamo njihovo moč. Morda je mnogo bolj učinkovito, če jih opredelimo kot nekaj, kar nam daje energijo, motivacijo in navdih: če se za nekaj res vneto zavzamemo, če nekaj res visoko cenimo, si lahko za to tudi močno prizadevamo. Največje dosežke posamezniki ali organizacije uresničijo takrat, ko z navdušenjem uresničujejo tisto, kar je v skladu z njihovimi najglobljimi in najpomembnejšimi vrednotami. Glede na to, da med člani skupin vedno obstajajo razlike med pomembnostjo, ki jo pripisujejo različnim vrednotam, je iskanje konsenza o »skupnih« vrednotah pomembna naloga vsake skupine. Ljudje v organizacijah nenehno komunicirajo s sodelavci ali drugimi pomembnimi ljudmi (učenci, bolniki, gojenci, oskrbovanci, starši, strankami, drugimi uporabniki), sprejemajo pomembne odločitve in iščejo ravnovesje med nasprotujočimi se prioritetami; skupne vrednote so jim lahko dragocen kažipot pri vseh teh zahtevnih nalogah. Vrednote namesto pravil in zapovedi
V tradicionalnih organizacijah standarde za opravljanje dela določajo bolj ali manj jasni postopki in pravila, postavljena »od zunaj«, pri opredeljevanju katerih zaposleni niso sodelovali. V sodobnih organizacijah, v katerih imajo zaposleni več pooblastil in več možnosti avtonomnega odločanja, pravila in nadzorovanje ne zadoščajo več: v ospredje stopa tudi razumevanje najpomembnejših vrednot organizacije. Odločitev, ki jih sprejemajo zaposleni, tako organizacije ne presojajo več zgolj v luči pravil in predpisanih postopkov, ampak tudi na podlagi opredeljenih ključnih vrednot. Ker so vrednote ponotranjene, na vedenje in njegove posledice vplivajo dosti močneje kot zapisan niz pravil in navodil. Tudi posledice ravnanja v nasprotju z vrednotami so globlje in tehtnejše kot posledice neupoštevanja pravil.
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
© dr. Kristijan Musek Lešnik in Inštitut za psihologijo osebnosti, 2007
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||