 |
 |
 |
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
|
||
 |
||
|
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
|
||
 |
||
|
Več o portalu
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Nazaj na prvo stran
|
||
 |
||
|
Pošlji e-sporočilo
|
||
 |
Kako »delujejo« vrednote – 3. del |
Implicitne (nezavedne) in eksplicitne (javne) vrednote
Chester Barnard je že leta 1938 v svojem klasičnem delu The Functions of the Executive zapisal, da je treba temelje vsake formalne organizacije iskati v njeni neformalni organizaciji. Neformalne organizacije imajo namreč dve pomembni vrsti učinkov:
a) utemeljujejo določena stališča, razumevanja, vrednote, navade v organizaciji in
b) ustvarjajo pogoje za razvoj formalne organizacije.
V vsaki organizaciji torej obstaja neformalna kultura s svojimi vrednotami, ki se po tradiciji prenašajo iz roda v rod. Številne od teh vrednot so implicitne, niso nikjer jasno opredeljene in se jih zaposleni ne zavedajo jasno. Kljub temu lahko silovito vplivajo nanje, na njihovo delo in ravnanje.
|
Kadar implicitna prepričanja nasprotujejo javno izraženim vrednotam organizacije, se lahko med zaposlenimi pojavijo nezadovoljstvo, cinizem, celo odkrito posmehovanje posameznikov »skupnim« vrednotam. |
Težave nastopijo, kadar ta implicitna prepričanja nasprotujejo javno izraženim vrednotam organizacije. Če je takšnih situacij veliko, se lahko med zaposlenimi pojavijo nezadovoljstvo, cinizem, celo odkrito posmehovanje posameznikov »skupnim« vrednotam.
En od takšnih primerov je tradicionalno ločevanje »mi/oni«. To stališče je morda eno od najbolj zakoreninjenih implicitnih prepričanj v svetu neprofitnih – pa tudi drugih – organizacij. Pravzaprav ga lahko opažamo v vseh človeških skupinah in skupnostih. V organizacijah ga lahko opazujemo na dveh nivojih. Znotraj organizacije ločuje »nas« od »njih«, bodisi učitelje od vodstvenih delavcev, zdravstveno osebje od zdravnikov, pedagoške delavce od nepedagoških. Z vidika odnosov zunaj organizacije so »mi« zaposleni (učitelji, vzgojitelji, zdravniki, osebje), med »one« pa sodijo uporabniki (učenci, otroci, bolniki, stranke) in skupnost. Ob takšnih tradicionalnih razmejitvah se v organizacijah, ki jih vodijo razbohotene implicitne predpostavke, pogosto razširi predstava, da smo »mi« žrtve, »oni« pa nas ogrožajo. In posledice? Koliko ljudi se lahko iz svojih izkušenj spomni učiteljev, ki so se, ker svojih občutkov nemoči, frustriranosti in gneva niso mogli zliti na nadrejene in sodelavce, znesli nad – učenci. Ali medicinsko sestro, ki se je, ker svojih občutkov nemoči, frustriranosti in gneva ni mogla stresti na zdravnike in sodelavce, znesla nad – bolniki? Ali policista, ki se je, ker svojih občutkov nemoči, frustriranosti in gneva ni mogel zliti na nadrejene in sodelavce, znesel nad storilci manjših cestnih prekrškov? V koliko organizacijah zaposleni ne zaupajo vodstvu in obratno, ali zaposleni skrivajo informacije pred vodstvom, ali vodstvo prikriva informacije pred zaposlenimi?
| Spomnim se primera iz mojih učiteljskih let. Nekaj dni pred zaključkom konferenčnega obdobja je med odmorom v zbornico prišla sodelavka in potožila: »Le kaj naj naredim s to punco? Ji naj dam dvojko ali popravni izpit?« Nekaj prisotnih učiteljev je v en glas vzkliknilo: »Popravni izpit.« Čeprav niso vedeli, o kateri dijakinji je govorila; in četudi bi vedeli, je nekateri med njimi niso niti poznali. |
|
Bolj kot so implicitna prepričanja vpletena v tkivo organizacije, globlje mora raziskovati, da se dokoplje do njih. |
Dejstvo, da implicitne vrednote – konstruktivne ali nekonstruktivne – silovito obvladujejo organizacije, je še en v dolgem nizu argumentov, ki pričajo, kako pomembno je, da se organizacije načrtno lotijo raziskovanja svojih vrednot. Bolj kot so implicitna prepričanja vpletena v tkivo organizacije, globlje mora raziskovati, da se dokoplje do njih. In dlje kot koplje, bolj pozitivne premike lahko pričakuje.
|
|
 |
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.
 |