Iskanje skupnih vrednot v organizaciji in sestavljanje izjave o vrednotah – 1. del

Tudi Peter Senge nasprotuje pristopu narekovanja temeljnih vrednot »od zgoraj navzdol«. Po njegovem mnenju je treba organizacije spodbujati, da same v široki razpravi razvijejo – poiščejo, soočijo, predebatirajo in opredelijo – »skupne vrednote«. Če hočejo biti pri tem uspešne, se morajo upreti skušnjavi, da bi za svojega sprejele od zunaj privzet niz vrednot.

Če vizija organizacije ne izhaja iz osebnih vrednot vseh njenih ljudi, ampak je rezultat razmišljanja redkih posameznikov, ne more aktivirati tiste energije in predanosti, ki jo lahko spodbudi vizija, temelječa na skupnih vrednotah kolektiva. Vizija uspe le, če jo tisti, ki jo naj bi uresničevali, sprejmejo za svojo. Kadar vsi zaposleni ustvarijo skupno vizijo organizacije na temelju skupnih vrednot, je ta vizija zanje neprimerno bolj živa in resnična.

Uspešnost razvoja organizacije je odvisna predvsem od tega, ali njenemu vodstvu uspe prodreti v nevidne sfere njenega življenja in ali zna izkoristiti energijo, izkušnje in znanje zaposlenih. Res je, da številni ljudje nekritično sprejmejo socialno resničnost, v katero »padejo«, ko se zaposlijo v določeni organizaciji in znotraj te socialne resničnosti brezpogojno sprejmejo predvidene vloge, ne da bi se obremenjevali z vprašanji o ustreznosti te »resničnosti« in svoje vloge v njej. Po mnenju nekaterih raziskovalcev se mnogi ljudje v organizacijah sicer zavedajo omejitev teh »realnosti«, vendar jih sprejemajo, ker v preteklosti v podobnih situacijah niso imeli možnosti izražati svojega mnenja. Posledica teh izkušenj ali prepričanj je, da se lahko počutijo nepooblaščene in brez moči, da bi prispevali svoj delež k razpravi o pomembnih vprašanjih in k pomembnim odločitvam. Če bi ti ljudje imeli priložnost, bi morda želeli opozoriti na neskladje med njihovimi osebnimi vrednotami in socialno resničnostjo organizacije – in prav v tem grmu tiči ključna moč razprave o vrednotah: zaposlenim, vodilnim delavcem in drugim da priložnosti podati svoje mnenje o ključnih rečeh v organizaciji in v tem procesu prepoznati niz skupnih vrednot, ki bo sprejemljiv in privlačen za vse.

V prid široki razpravi o vrednotah v organizacijah govorijo tudi spremembe v vlogi strateškega načrtovanja za neprofitne organizacije. Če v preteklosti ljudje iz »strelskih jarkov« niso imeli veliko besede pri odločitvah, ki so se dotikale velikih sistemskih sprememb (spomnimo se pripomb praktikov ob spremembah v šolstvu in zdravstvu) in se je njihova dejavna vloga začela šele, ko so morali na terenu uvajati predpisane ukrepe in spremembe, danes vemo, da so sistemske spremembe, ki ne upoštevajo povratnih informacij praktikov, ki jih bodo neposredno izvajali, vnaprej obsojene na neuspeh.

Dokler organizacije niso prisiljene začeti razmišljati o strateškem načrtovanju, zelo redki zaposleni dejavno razmišljajo o prihodnjih usmeritvah organizacije, o pomembnosti svojega početja, dela in o stvareh, ki jih pri njihovem delu ceni strokovna in širša skupnost. Dandanes so, vsaj v okoljih, ki spodbujajo demokratičen dialog in soočenje mnenj, zunanji vplivi na vrednote, ki usmerjajo sprejemanje odločitev v organizacijah, šibkejši od vpliva vrednot, ki jih v vsakdan organizacij prinesejo zaposleni in tudi uporabniki. V času, ko se vse bolj poudarjajo razvoj organizacij, avtonomno raziskovanje prihodnjih usmeritev ter kakovost in učinkovitost, se končno odpirajo poti in priložnosti za vse zaposlene, da dejavno sodelujejo v vseh teh procesih. Ko se vključijo v strateško razpravo, lahko tudi njihove osebne vrednote začnejo vplivati na pomembne procese, dosežke in strukturo njihovih organizacij.

Pri razpravljanju o vrednotah je seveda pomembno razjasniti tudi stopnjo avtonomije organizacije: v kolikšni meri bodo na njeno delo in ravnanja poleg lastnih vrednot vplivale tudi od zunaj podane usmeritve in smernice. Mnoge neprofitne organizacije so namreč vključene v močno centralizirane sisteme in temu primerno odvisne od zunanjih vplivov. Sistemi njihovih prepričanj so vedno zmes vrednot zaposlenih in vrednot, ki jih narekuje širši sistem. Zato se je treba opredeljevanja skupnih vrednot, ob skrbi za to, da razprava zajame vse člane organizacije, vedno lotiti tudi z upoštevanjem širšega konteksta. Sicer se lahko hitro zgodi, da razprava zaide zunaj okvirov možnega v področje fantaziranja brez pravega stika z realnostjo.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.