abc.viz
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
Več o portalu
Nazaj na prvo stran
Pošlji e-sporočilo



Iskanje skupnih vrednot v organizaciji in sestavljanje izjave o vrednotah – 2. del

Cilji organizacije, ki temeljijo na skupnih vrednotah oziroma jih vključujejo, vzbudijo neprimerno globlji občutek odgovornosti zaposlenih kot vrednotno nevtralni cilji.

Razjasnjevanje vrednot je pomembno tudi zato, ker lahko z njihovim vključevanjem v svoje cilje organizacija doseže pomemben premik proti učinkovitejšemu uresničevanju zastavljenih ciljev. Cilji organizacije, ki temeljijo na skupnih vrednotah oziroma jih vključujejo, vzbudijo neprimerno globlji občutek odgovornosti zaposlenih kot vrednotno nevtralni cilji. S sprejetjem skupnih vrednot tako organizacija postavi okvir za sprejemanje in vrednotenje odločitev in ravnanj. Pri tem je pomembno paziti, da vzporedno s poudarjanjem skupnih vrednot ne omejuje tistih razlik in inovacij na individualni ravni, ki presegajo njihov zastavljeni okvir. Nasprotno, za uspešnost organizacije je ključno, da spodbuja avtonomijo v prostoru, v katerem lahko vsak svobodno počne stvari in sprejema odločitve, ki so zanj smiselne, če le niso v nasprotju s temeljnimi vrednotami organizacije.

Včasih lahko namesto izraza vrednote v okviru razprave uporabimo tudi drug izraz, na primer vodilna načela. Izraz vrednote lahko različni ljudje razumejo zelo različno, posamezniki si lahko pod tem pojmom predstavljajo natančno določen niz in sistem vrednot. Po drugi strani se lahko ljudje negativno odzovejo na pobudo za razpravo o vrednotah, če jih skrbi, da skuša organizacija s tem poseči v njihovo zasebno življenje. V takšnih primerih je lahko nekoliko nevtralnejši izraz vodilna načela povsem primeren nadomestek.

Pri opredeljevanju skupnih vrednot se je treba izogibati izjavam, ki so morda slišati prepričljive, vendar si z njimi v praksi ne moremo kaj dosti pomagati.

Pri opredeljevanju skupnih vrednot se je treba izogibati izjavam, ki so navidez prepričljive, vendar si z njimi v praksi člani organizacije ne morejo kaj dosti pomagati. Lepo zveneč niz zapisanih vrednot še ni zagotovilo, da bodo te vrednote vodile k boljšemu delovanju in se odražale v vsakdodnevnih resničnih dejanjih. V prenekateri organizaciji so sprejete in javno poudarjane vrednote daleč od resničnega dogajanja.

Prepad med besedami in stvarnostjo lahko izvira iz načina, kako organizacija pride do vrednot, ki jih poudarja. Kot smo že omenili, v tradicionalnih organizacijah temeljne vrednote pogosto določi vodstvo. Tudi če pri tem pokliče na pomoč nekoga zunaj organizacije (zunanjega svetovalca), v proces »določanja« vrednot ne povabi široke baze zaposlenih. Takšen proces nujno izpostavi poglede na organizacijo, ki ne upoštevajo vseh možnih gledišč in prepričanj, ki obstajajo v njej. Čeprav je v razpravi obšlo večino zaposlenih, vodstvo tako prepoznane »temeljne vrednote« predstavlja kot nekaj, kar opisuje celotno organizacijo in po čemer naj se ravnajo vsi njeni ljudje. Ko te »temeljne vrednote« pridejo med ljudi, postane prepad med njimi in dejansko prakso organizacije vse bolj očiten, tudi zato, ker zaposleni le stežka sprejmejo ta »tujek« kot standard za svoje prihodnje delo in ravnanje. Takšne izjave o vrednotah lahko v nekaterih organizacijah celo slabše vplivajo na voljo do dela, moralo in energičnost zaposlenih kot popolna odsotnost razprave o vrednotah.

»Dobra« izjava o vrednotah izhaja iz široke razprave.

»Dobra« izjava o vrednotah torej izhaja iz široke razprave, ki zajame čim večje število članov organizacije. Pristopi, ki ne vključijo večine članov organizacije, imajo mnogo manj možnosti za mobilizacijo energije in volje v kolektivu.

Ne obstajajo »prave« vrednote za posamezne tipe organizacij in univerzalni recepti zanje.

Očitno je tudi, da ne obstajajo »prave« vrednote za posamezne tipe organizacij, univerzalni recepti, ki bi jih lahko stlačili v okvir vsake knjižnice, šole, občinske uprave, društva, zdravstvenega doma, centra za socialno delo, vrtca, zavoda. Vsaka organizacija mora sama v sebi najti svoje vrednote. Kakršno koli prenašanje vrednot iz konteksta ene organizacije v drugo je korak vstran. To seveda ne pomeni, da izmenjava izkušenj ni dobrodošla: za organizacije, ki nimajo podobnih izkušenj, je lahko v dragoceno pomoč sodelovanje z organizacijami in strokovnjaki, ki te izkušnje imajo – a predvsem kot s kritičnimi prijatelji, ki pomagajo pri načrtovanju in usmerjanju razprave, ne vplivajo pa na vsebinske odločitve.

Ključna moč vrednot ni le v tem, kako so napisane ali opredeljene – enako pomembni so razlogi, zakaj se je organizacija odločila za razpravo in zakaj je izbrala določene vrednote kot najpomembnejše.

Izjava o vrednotah mora biti predvsem dovolj specifična, da usmerja delo v organizaciji, sprejemanje odločitev in načrtovanje. Ohlapna izjava naredi bore malo za osredotočanje okrog skupnih vrednot in poglobljeno razumevanje organizacije in njenih ljudi. Kako organizacija zapiše svoje vrednote in kako jih sporoča zainteresirani javnosti, je zelo pomembno.

Razvoj otrok in mladostnikov
Izbrane misli
Sporočila otrok in mladostnikov odraslim
© dr. Kristijan Musek Lešnik in Inštitut za psihologijo osebnosti, 2007

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.