Kaj je poslanstvo - 1. del

Vsak človek potrebuje dober razlog, da v ponedeljek zjutraj vstane in gre na delo dobre volje in ne čemeren. Takšen razlog je lahko občutek jasnega poslanstva organizacije, v kateri je zaposlen, ki mu vzbuja ponos. Da ne bo pomote, občutek poslanstva, takšen ali drugačen, je načeloma prisoten v vsakem posamezniku in vsaki organizaciji. Vprašanje pa je, ali in kako se ga zaveda, kako ga razume in kako svoja ravnanja in delo usklajuje z njim.

»Kdo ste vi kot organizacija? Zakaj obstajate? Kaj počnete? Komu služite?« Kdor koli pride v stik z neko organizacijo, si zastavlja takšna in podobna vprašanja, bodisi če se kot uporabnik prvič srečuje z njo bodisi če razmišlja o zaposlitvi v njej. Ko organizacija išče odgovore na ta vprašanja, razmišlja o svojem poslanstvu. Ko odgovori nanja, pa lahko začne to poslanstvo tudi sporočati znotraj sebe in navzven.

Predstavljajte si, da nekdo, ki ga organizacija resnično zanima (starš, ki razmišlja, v katero šolo vpisati otroka; bolnik, ki se odpravlja na operacijo; podjetnik, ki razmišlja, kateremu športnemu društvu bi bil pokrovitelj; učitelj, ki išče novo službo), na ta vprašanja od različnih oseb v organizaciji dobi zelo različne odgovore. Kaj si bo mislil o organizaciji? Kako jo bo videl? Bo nanj naredila vtis trdnosti, zanesljivosti, konsistentnosti, doslednosti, kakovosti, odličnosti, predanosti? Kaj si bo mislil o vzdušju in klimi v organizaciji, katere zaposleni tako različno odgovarjajo na preprosta vprašanja, kaj si bo mislil o njihovem zadovoljstvu z delom, njihovi motivaciji in predanosti? Si bo prizadeval sodelovati z organizacijo (bo z navdušenjem vpisal otroka v šolo; se bo brez skrbi podal na operacijo; bo dal svoj denar; se bo prijavil na delovno mesto)? Verjetno ne. Če bi imel možnost izbire, bi verjetno izbral drugo organizacijo, ki bi nanj z jasnim in konsistentnim poslanstvom in identiteto naredila boljši vtis.

Če pretehtamo vse te pomisleke, lahko razumemo, kako zelo pomembna je razprava, ki vodi v jasno in koherentno poenoteno pojmovanje poslanstva organizacije. In kakšne daljnosežne posledice ima lahko za vse vidike dela in življenja v njej. Zaslutimo lahko, kako mo(go)čno orodje za zagotavljanje konstruktivnega delovnega vzdušja, dobre klime in uspešnega dela v organizaciji, je lahko – čeprav se njene prave razsežnosti in prednosti pokažejo šele takrat, ko jo dejansko sprožimo in lahko vrednotimo njene posledice.

Poslanstvo se torej nanaša na to, KAJ in ZAKAJ počne organizacija; medtem ko vrednote določajo, KAKO to počne, in vizija opredeljuje, KAM želi organizacija s tem početjem priti. Organizacija v okviru razmišljanja o poslanstvu išče odgovore na vprašanja, kot so: kdo smo, kdo so naši uporabniki, s kakšnimi dejavnostmi se ukvarjamo, kakšne storitve zagotavljamo, kako jih izvajamo. Pri tem si zastavlja nekatera ključna vprašanja:

            Zakaj obstaja organizacija, katere potrebe zadovoljuje (cilji, nameni, uporabniki)?

            Kako organizacija uresničuje razloge z svoj obstoj, kako zadovoljuje te potrebe (dejavnost, storitve, izdelki)?

            Kakšna načela ali prepričanja vodijo organizacijo in njene člane (kaj usmerja organizacijo pri uresničevanju njenega poslanstva)? Zato naj bi se zapisana izjava o poslanstvu vedno vsebinsko dopolnjevala z opredeljenimi vrednotami in vizijo: to dopolnjevanje omogoča usklajena ravnanja zaposlenih in vodstva organizacije.

Pojem smisla, namena, poslanstva organizacije je že dolgo pomembna tema strokovnjakov, ki raziskujejo organizacije, njihovo »življenje«, delo in uspehe. Chester Barnard, Chrisopher Bartlett, Warren Bennis, Jim Collins, Peter Drucker, Jerry Porras, Philip Selznick in Peter Senge so le del množice strokovnjakov in raziskovalcev, ki poudarjajo pomen jasnega poslanstva za uspešnost in učinkovitost organizacije. Po drugi strani pa je res, da se pojem poslanstva včasih uporablja v tako različnih kontekstih in pomenih, da to zlahka zmede bralca, ki primerja različne avtorje. Eden izmed namenov te knjige je prav zato tudi želja po razjasnitvi nerazumevanj in nejasnosti, ki izvirajo iz različnih pojmovanj.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.