Kaj je poslanstvo - 2. del

Razpravljanje o poslanstvu – bistvu, smislu, namenu oziroma razlogu obstoja – organizacije je prav tako pomembno kot osebno razmišljanje posameznika o njegovem življenjskem smislu. Vemo, da je volja do smisla eno od najmočnejših gibal človeškega življenja. Viktor Frankl je trdil, da gre pri njej za izvirno človeško značilnost, prirojeno vsakemu človeku. Znani dunajski psiholog, ki je med drugo svetovno vojno preživel koncentracijsko taborišče smrti, je voljo do smisla, tudi na temelju svojih strašnih izkušenj, razumel kot osnovno motivacijo v človekovi duhovni razsežnosti, ki je bistveno drugačna od potisne motivacije gonov in potreb. Če po njem privzamemo, da je volja do smisla pomembno gibalo človeškega življenja, si lahko predstavljamo, kako pomembno je za ljudi osmišljenje dela, ki ga opravljajo – če na delovnem mestu preživijo polovico svojega dneva in še več časa o delu razmišljajo, gre nedvomno za eno od ključnih področij življenja. Od zadovoljstva z delom je nenazadnje odvisno tudi splošno duševno počutje in zadovoljstvo z življenjem. Seveda sta tudi materialni dobiček in plačilo za opravljeno delo pomembna dejavnika zadovoljstva, a ljudje, kot vemo že od raziskav Fredericka Herzberga, ne delajo zgolj zaradi njiju. Občutek opravljanja poslanstva, smiselnega in pomembnega dela, je tisti dejavnik, ki utrjuje občutek izpolnjenosti in pozitivno vpliva na vse ravni človekovega zadovoljstva.

Verjetno si ni težko predstavljati, da je tudi v organizacijah, ki jih sestavljajo živi ljudje, prisotna močna potreba po smislu. Vsaka organizacija potrebuje poslanstvo, cilje in razloge za obstoj, osmišljeno usmeritev, ki ji posveča večino svojih prizadevanj in procesov. Pomanjkanje smisla se kaže različno, od občutkov prikrajšanosti, frustracije, izpraznjenosti, stresa, izgorelosti, do depresije, kriticizma, negativizma, uničevalnosti, sarkazma in drugih negativnih pojavov. Kjer ni občutka poslanstva in smiselnosti, se razvije vzdušje eksistencialnega vakuuma. Če ljudem organizacija ne omogoča izpolnjevanja njihove volje do smisla, se bodo začeli umikati od nje in od dela. Morda ne dobesedno, v glavah pa zagotovo – in odsotnost zaposlenega v mislih ni za organizacijo nič manj uničujoča kot fizična odsotnost ali prenehanje dela. Zato je za organizacije še kako pomembno razpravljati o njihovem poslanstvu. Ne le razpravljati, temveč ga tudi razjasniti in opredeliti.

Poslanstvo organizacije je vedno sinteza tega, kako organizacijo in njeno delo, storitve, vloge posameznih skupin v njej in druge pomembne stvari vidijo ustanovitelji, zaposleni in uporabniki. Poleg teh vključuje tudi mnenje širšega okolja o namenu in trenutnem delovanju organizacije.

Poslanstvo, tako kot vrednote, je del ideologije organizacije. Temeljno poslanstvo nekaterih organizacij lahko ostaja sto let nespremenjeno, v drugih se lahko zaradi sprememb v okolju na vsakih deset, dvajset ali celo manj let pojavi potreba po prilagajanju osnovnega poslanstva novi stvarnosti. Ne glede na to, v katero skupino sodi, je poglobljeno razmišljanje o njenem temeljnem smislu, namenu in poslanstvu še kako koristno za vsako organizacijo.

Proces razpravljanja o poslanstvu ima pomembne pozitivne posledice za organizacijo. V vsaki organizaciji vedno obstajajo različne predstave o tem, kaj je njen temeljni smisel, namen, oziroma bistvo. Razprava o poslanstvu omogoči primerjati te predstave, jih osvetliti z različnih gledišč, kritično ovrednotiti, najti njihove stične točke in razlike ter zavrniti in onemogočiti nekonstrutivna, neučinkovita in škodljiva prepričanja. Poglobljena razprava omogoča organizaciji razjasniti pojmovanja o tem, kaj dela, kaj naj bi delala, kako naj bi to počela in kateri so njeni cilji. Šele ko so ta pojmovanja razjasnjena, lahko vodstvo upravičeno zahteva usklajena prizadevanja za njihovo uresničevanje. V organizacijah, ki se ne ukvarjajo s svojim poslanstvom, pričakovanja o skupnih prizadevanjih pogosto temeljijo na zgrešeni predpostavki, da organizacijo vsi ljudje zaznavajo in razumejo enako – takšno razmišljanje ne more voditi k želenim rezultatom. Druga prednost široke razprave je, da prek njenega končnega izdelka – izjave – organizacija sporoča svoje bistvo ne le notranji, ampak tudi zunanji javnosti: nekdanjim, sedanjim in prihodnjim uporabnikom, ustanoviteljem in drugim. Drugim omogoča prepoznati, kaj in kako počne organizacija, njeni notranji javnosti pa daje občutek stabilnosti in jasne identitete. Zaposlenim daje jasno opredeljeno poslanstvo smernice za načrtovanje in vrednotenje svojih dejanj in ravnanj, drugim pa omogoča oceniti, ali se poslanstvo organizacije ujema z njihovimi vrednotami in prepričanji ter na osnovi tega izbrati ali in kako se želijo povezati z njo.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.