|
abc.viz
|
![]() |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Odsotnost poglobljene razprave o temeljnem poslanstvu krni avtonomijo organizacije in njeno zmožnost prožnega odzivanja na spremembe v okolju. Če je bilo kadar koli v preteklosti še razumljivo, da se posamezne neprofitne organizacije, posebno tiste, ki so del močno centraliziranega sistema (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, policija in podobno) niso spraševale o svojem poslanstvu, je danes, v času dinamičnih sprememb v okolju in organizacijah, to povsem nesprejemljivo. Organizacije, ki ne znajo izkoristiti bogatega potenciala svojih ljudi za raziskovanje svojega bistva, ostanejo duhovno prazne in ne zmorejo navdušiti zaposlenih za skupno prizadevanje k odličnosti.
Ob odsotnosti jasnega občutka poslanstva, ki naj bi ga opravljali organizacija in njeni ljudje, lahko nastajajo različni pojavi, ki bi se jim z jasno opredeljenim poslanstvom zlahka izognili: · zaposleni se ne čutijo povezani z organizacijo, ker ne čutijo in ne razumejo njene identitete;
Pri razmišljanju in razpravljanju o poslanstvu organizacije je pomembno ločiti med dvema pomembnima dimenzijama: med tem, kar organizacija počne, in tem, za kar se zavzema. Osredotočanje zgolj na izdelke ali storitve lahko organizaciji dolgoročno močno omeji manevrske sposobnosti za prilagajanje razmeram v okolju. To seveda ne pomeni, da je tisto, kar organizacija počne, nepomembno nasprotno, zelo pomembno je. A enako pomembno je, da organizacija svojo identiteto gradi tudi na svojih ključnih vrednotah, stališčih, prepričanjih, da torej opredeli tisto, za kar se zavzema. Brez te razsežnosti poslanstva je obsojena na prestopanje na mestu, njene možnosti za razvoj pa so okrnjene.
Razmišljanje o tem, za kar se zavzema, lahko organizaciji pomaga izogniti se pasti, v kakršno so se ujeli v Zenithu (primer na sosednji strani). Če se posveti raziskovanju svojih globljih prizadevanj, temu, za kar se zavzema, kako se vidi in se želi videti, lahko preusmeri pozornost s stvari, ki jih trenutno počne tudi na vse tisto, kar bi lahko počela. Če obstaja v organizaciji občutek poslanstva, izkristalizirano prepričanje o identiteti, lahko organizacija in njeni zaposleni jasneje vidijo, kaj vse bi lahko dosegli, če bi razširili svoja trenutna obzorja in prizadevanja. Takšno razmišljanje o poslanstvu pomaga razvijati zmožnosti in veščine za prilagajanje razmeram v spreminjajočem se svetu.
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
© dr. Kristijan Musek Lešnik in Inštitut za psihologijo osebnosti, 2007
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno. |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||