 |
 |
 |
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
|
||
 |
||
|
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
|
||
 |
||
|
Več o portalu
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Nazaj na prvo stran
|
||
 |
||
|
Pošlji e-sporočilo
|
||
 |
Kaj je poslanstvo - 3. del |
|
Pri vseh rečeh je zdravo od časa do časa postaviti pod vprašaj stvari, ki se nam že dolgo zdijo samoumevne. Bertrand Russell |
Odsotnost poglobljene razprave o temeljnem poslanstvu krni avtonomijo organizacije in njeno zmožnost prožnega odzivanja na spremembe v okolju. Če je bilo kadar koli v preteklosti še razumljivo, da se posamezne neprofitne organizacije, posebno tiste, ki so del močno centraliziranega sistema (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, policija in podobno) niso spraševale o svojem poslanstvu, je danes, v času dinamičnih sprememb v okolju in organizacijah, to povsem nesprejemljivo. Organizacije, ki ne znajo izkoristiti bogatega potenciala svojih ljudi za raziskovanje svojega bistva, ostanejo duhovno prazne in ne zmorejo navdušiti zaposlenih za skupno prizadevanje k odličnosti.
|
Organizacije, ki ne znajo izkoristiti bogatega potenciala svojih ljudi za raziskovanje svojega bistva, ostanejo duhovno prazne in ne zmorejo navdušiti zaposlenih za skupno prizadevanje k odličnosti. |
Ob odsotnosti jasnega občutka poslanstva, ki naj bi ga opravljali organizacija in njeni ljudje, lahko nastajajo različni pojavi, ki bi se jim z jasno opredeljenim poslanstvom zlahka izognili:
· zaposleni se ne čutijo povezani z organizacijo, ker ne čutijo in ne razumejo njene identitete;
· zaposleni ne občutijo zvestobe in predanosti organizaciji, ker ni jasnega koherentnega občutka o tem, kaj počne in zakaj sploh obstaja;
· zaposleni nehote zapravljajo čas z nepomembnimi dejavnostmi, ker ne razumejo, kaj so prioritete organizacije in katere stvari so postranskega pomena;
· organizacija ne more dovolj široko razmišljati o različnih možnostih in izzivih, ki jo čakajo, ker njeni ljudje različno razumejo in vrednotijo njene prioritete;
· organizacija ne začuti, kdaj je čas, da preneha z neko neučinkovito in neuspešno dejavnostjo in preusmeri energijo v druge, za uspešno uresničevanje poslanstva pomembnejše dejavnosti.
Pri razmišljanju in razpravljanju o poslanstvu organizacije je pomembno ločiti med dvema pomembnima dimenzijama: med tem, kar organizacija počne, in tem, za kar se zavzema. Osredotočanje zgolj na izdelke ali storitve lahko organizaciji dolgoročno močno omeji manevrske sposobnosti za prilagajanje razmeram v okolju. To seveda ne pomeni, da je tisto, kar organizacija počne, nepomembno – nasprotno, zelo pomembno je. A enako pomembno je, da organizacija svojo identiteto gradi tudi na svojih ključnih vrednotah, stališčih, prepričanjih, da torej opredeli tisto, za kar se zavzema. Brez te razsežnosti poslanstva je obsojena na prestopanje na mestu, njene možnosti za razvoj pa so okrnjene.
| Primerov, ki potrjujejo, kako pomembno je razumevanje poslanstva organizacije za njeno prihodnost, je nešteto. Poglejmo primer dveh podjetij – za oddih se za hip oddaljimo iz vzgojno-izobraževalnega sveta – ki sta bili svojčas znani po svojih kakovostnih televizorjih: Zenith in Motorola. Prvo podjetje, Zenith, je v nekem trenutku obstalo na mestu; Motorola pa se je, korak za korakom (od televizorjev prek mikroprocesorjev, integriranih vezij, raziskovanja novih tehnologij), razvijala v eno od najbolj spoštovanih podjetij v svetu sodobne elektronike in komunikacij. Od kod ta razlika? V Zenithu so bili osredotočeni zgolj na svoje izdelke, v Motoroli pa na svojo filozofijo, na to, za kar se podjetje zavzema – namesto, da bi svoje poslanstvo ozko razumeli v izdelovanju visoko kakovostnih televizorjev, kot so ga pojmovali v Zenithu, so svoj širši namen videli v razvijanju tehnologije, ki bo koristila ljudem. In so uspeli! |
|
Ni važno le to, kaj organizacija počne, ampak tudi, za kaj se zavzema - ko se posveti tem vprašanjem, lahko preusmeri pozornost s stvari, ki jih trenutno počne tudi na vse tisto, kar bi lahko počela. |
Razmišljanje o tem, za kar se zavzema, lahko organizaciji pomaga izogniti se pasti, v kakršno so se ujeli v Zenithu (primer na sosednji strani). Če se posveti raziskovanju svojih globljih prizadevanj, temu, za kar se zavzema, kako se vidi in se želi videti, lahko preusmeri pozornost s stvari, ki jih trenutno počne tudi na vse tisto, kar bi lahko počela. Če obstaja v organizaciji občutek poslanstva, izkristalizirano prepričanje o identiteti, lahko organizacija in njeni zaposleni jasneje vidijo, kaj vse bi lahko dosegli, če bi razširili svoja trenutna obzorja in prizadevanja. Takšno razmišljanje o poslanstvu pomaga razvijati zmožnosti in veščine za prilagajanje razmeram v spreminjajočem se svetu.
|
|
 |
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.
 |