abc.viz
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
Več o portalu
Nazaj na prvo stran
Pošlji e-sporočilo



Najpogostejši pomisleki ob razpravi in med nastajanjem izjave o poslanstvu – 1. del

Če želite biti vse kar ste lahko, morate vedeti kdo ste in zakaj razmišljate in čutite tako kot razmišljate in čutite.

Brian Tracy

Razpravljanje o poslanstvu organizacije vedno prinaša določeno stopnjo tveganja: na plano lahko izzove različne minule frustracije in razočaranja posameznikov. Včasih ljudje potrebujejo veliko poguma in spodbud za pogovor o stvareh, o katerih zaradi različnih razlogov morda raje ne bi razmišljali. Zato se je v razpravi treba odzvati na vse pojave, ki opozarjajo na strahove, pomisleke, tesnobo ali odpore zaposlenih. Po eni strani zato, da bi jih lahko najlaže premagali, po drugi pa tudi zato, ker so pogosto ti pojavi eden od najbolj verodostojnih pokazateljev resničnega stanja v organizaciji.

Razpravljanje o poslanstvu organizacije lahko izzove tudi različne minule frustracije in razočaranja posameznikov.
Opredeljeno poslanstvo organizacije seveda opredeli tudi osebne odgovornosti posameznikov za njegovo uresničevanje. Ne le kadar so te prijetne, ampak tudi takrat, ko stvari ne gredo po željah in pričakovanjih. Če je izjava o poslanstvu rezultat široke razprave, ne pa izoliranega videnja posameznikov, v katerem se večina zaposlenih ne prepozna, je občutek osebne odgovornosti za uresničevanje poslanstva bolj stvaren in lahko motivira ljudi tudi v vse prej kot rožnatih časih. Če se zaposleni v opredeljenem poslanstvu organizacije ne »najdejo« ali če niso bili vključeni v razpravo o njem, je njihov občutek osebne odgovornosti temu primerno nižji in bo morda zatajil prav takrat, ko bi ga organizacija najbolj potrebovala.

Izjave, ki poslanstvo opisujejo z neoprijemljivimi, lepo zvenečimi, a praznimi besedami, ki se jih ne da prenesti na raven vsakdanjega delovanja organizacije, ne morejo vplivati na njene strateške usmeritve.

Tveganje, da razprava vzbudi pomisleke in frustracije ali da ljudje izjave o poslanstvu ne posvojijo, ostaja celo takrat, ko se organizacija resnično z vso svojo energijo posveti razpravi in v njej temeljito pripravi pisno izjavo. Vemo pa, da ne obstajajo le dobre, konstruktivne in učinkovite razprave in izjave o poslanstvu. Marsikatera organizacija v razpravi zgreši bistvo, je ne izpelje, kot bi bilo treba, ali pa ima na lepem papirju zapisano privlačno, a popolnoma neučinkovito in neprimerno izjavo o poslanstvu. In obratno: nekatere (teh je manj) organizacije imajo lahko dobre in primerno opredeljene izjave o poslanstvu, ki se ne izrazijo zaradi različnih razlogov.

Večina slabih izjav o poslanstvu je predvsem neučinkovitih: organizacije z njimi sicer nič ne pridobijo, a vsaj niso škodljive. Takšne izjave poslanstvo običajno opisujejo z neoprijemljivimi, lepo zvenečimi, a praznimi besedami, ki se jih ne da prenesti na raven vsakdanjega delovanja organizacije in ne morejo vplivati na njene strateške usmeritve.

Slabo pripravljene izjave o poslanstvu so lahko neproduktivne ali celo škodljive.

Druge slabo pripravljene izjave o poslanstvu so lahko neproduktivne ali celo škodljive. Bodisi zato, ker sporočajo dvoumne informacije, bodisi zato, ker kot rezultat omejenega razumevanja organizacije tam, kjer ni bilo široke razprave, ne upoštevajo različnih pogledov in mišljenj. Ene in druge lahko hromijo prihodnjo učinkovitost organizacije.
Razvoj otrok in mladostnikov
Izbrane misli
Sporočila otrok in mladostnikov odraslim
© dr. Kristijan Musek Lešnik in Inštitut za psihologijo osebnosti, 2007

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.