abc.viz
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
Več o portalu
Nazaj na prvo stran
Pošlji e-sporočilo



Ali razprava o vrednotah, poslanstvu in viziji sploh vpliva na učinkovitost organizacije ? – 2. del

Strokovnjaki, ravnatelji in direktorji vrednotam, poslanstvu in viziji pripisujejo pomembno moč uravnavanja in usmerjanja organizacij.

Čeprav strokovnjaki na splošno pripisujejo razpravi o vrednotah, poslanstvu in viziji organizacije velik pomen in trdijo, da razprava in zapisane izjave, ki izhajajo iz nje, močno vplivajo na uspešnost in učinkovitost organizacij, pa nekateri opozarjajo, da je bilo doslej opravljenih le malo empiričnih raziskav, ki bi lahko potrdile te trditve. Bolj kot ne se zdi, da strokovnjaki, ravnatelji in direktorji vrednotam, poslanstvu in viziji pripisujejo samoumevno moč uravnavanja in usmerjanja organizacij, ne da bi se vprašali, ali je ta moč resnična ali le navidezna. In ker v času vse hitrejših sprememb okolja vodstva vse bolj vneto iščejo »čarobne palčke«, ki bi jim pomagale obvladovati spremenljive okoliščine in uspešno voditi njihove organizacije, so pripravljena hitro sprejeti ideje, ki obljubljajo učinkovite rešitve za njihove probleme, še posebno, če za njimi stojijo »strokovne avtoritete«. Isti direktorji in ravnatelji se običajno enako hitro, kot se zaženejo v obljubljeno »instantno rešitev«, tudi razočarano odvrnejo od nje. To velja tudi za pojmovanje vrednot, poslanstva in vizije in njihovega pomena za razvoj in delo organizacij – v številnih vrtcih, šolah, organizacijah pričakujejo instantne rešitve problemov, ne da bi razumeli, da gre za dolgotrajen in dinamičen proces, v katerega je treba vložiti veliko energije in časa. 

Mnogi »guruji«, ki ponujajo navodila, kako pripraviti »učinkovito« izjavo o poslanstvu ali viziji, to počnejo brez empiričnih dokazov, ki bi potrjevali njihove obljube. Zato ne preseneča, da nekateri raziskovalci – čeprav verjamejo, da imata učinkovito poslanstvo ali vizija potencial za sproženje pomembnih procesov v organizaciji – po drugi strani previdno opozarjajo, da je veliko izjav o poslanstvu in viziji po vrtcih, šolah, organizacijah neuporabnih, ker

1.      bodisi opredeljujejo tisto, kar je že tako ali tako očitno;

2.      so preveč splošne in zato ne uspejo prevzeti pomembne vloge pri sprejemanju odločitev;

3.      so preveč utopične ali nerealistične bodisi

4.      jih ne delijo vsi zaposleni.

Nekateri raziskovalci opozarjajo tudi na primere odličnih organizacij, ki kljub odsotnosti razprave o vrednotah, poslanstvu in viziji, dobro uspevajo.

Obstoječe raziskave potrjujejo predpostavljeni pomen in vpliv široke razprave o temeljnih organizacijskih vprašanjih.

Čeprav je bilo, kot sem že zapisal, glede na razširjenost govora o vrednotah, poslanstvu in viziji v organizacijah, opravljenih presenetljivo malo raziskav, je treba reči, da obstoječe vendarle potrjujejo predpostavljeni pomen in vpliv široke razprave o temeljnih organizacijskih vprašanjih. Čeprav manjši del raziskav ne potrjuje povezave med prisotnostjo izjav o poslanstvu ali viziji in učinkovitostjo organizacije (kar avtorji med drugim pripisujejo temu, da so številne od teh izjav plod vodstva in ne konsenza v organizaciji), so druge analize to povezavo potrdile, nekateri raziskovalci pa celo poročajo, da po oblikovanju izjave o poslanstvu učinkovitost organizacije lahko naraste celo za 50 odtsotkov. Raziskave so tako opozorile, da imajo učinkovitejše organizacije bolj obširne izjave o poslanstvu od neučinkovitih organizacij in da opredelitev organizacijskih vrednot pozitivno vpliva na učinkovitost. Druge raziskave so opozorile, da v organizacijah, v katerih zaposleni in uporabniki (na primer učenci v šolah) dosegajo visoke rezultate, med drugim obstaja skupna vizija.

Dejstvo, da organizacija opredeli svoje vrednote, poslanstvo in vizijo, še ne zagotavlja visoke uspešnosti in učinkovitosti – mnogo pomembnejše za uspeh je vprašanje, kaj bo storila za njihovo uresničevanje.

Očitno je torej, da tudi empirični podatki iz raziskav potrjujejo smiselnost razpravljanja o vrednotah, poslanstvu in viziji v organizacijah. S tem podpirajo prepričanje številnih strokovnjakov, ki menijo, da je lahko takšna razprava odlična pot k povezovanju vseh členov organizacije v še bolj učinkovit in uspešen sistem. Ob tem ne smemo prehitro sklepati, da že samo dejstvo, da je neka organizacija opredelila svoje vrednote, poslanstvo in vizijo, pomeni zagotovilo za visoko uspešnost in učinkovitost. Obratno – to še zdaleč ni dovolj. Mnogo pomembneje za uspeh je vprašanje, kaj bo organizacija storila za njihovo uresničevanje: ali ima na pravih mestih »prave ljudi«, so ti zmožni uresničiti »prave stvari«, ali struktura organizacije spodbuja skupinsko delo in sodelovanje in ali je njena organizacijska kultura dovzetna za spremembe. Vrednote, poslanstvo in vizija niso čarobna rešitev za probleme, s katerimi se soočajo organizacije – so pa presneto dobra odskočna deska za razvijanje strategij za njihovo reševanje.

Organizacijo, ki ne spodbuja razprave o svojih vrednotah, poslanstvu in viziji, si lahko predstavljamo kot kočijo, ki je obstala sredi travnika; nekaj vpreženih konj je poleglo v travo, drugi jo mulijo, tretji skušajo vleči kočijo naprej, a vsak v svojo stran. Vsake toliko časa kočijaž uspe dvigniti vse konje na noge in jih pognati v isto smer, a ker tudi on ne ve, kam naj bi šli, se kočija, konji in kočijaž zaganjajo levo in desno po travniku in se počasi vse bolj pogrezajo v blato, ki ga s teptanjem travnika ustvarjajo sami. Potniki pa gledajo levo in desno v upanju, da bo mimo pripeljala druga kočija, ki jih bo odpeljala do cilja.

Poglejmo konkreten primer iz resničnega sveta, ki se tako ali drugače v življenju dotakne prav vsakega človeka. Ali vse glasnejša opozorila, da postajajo šole (in, žal, celo vrtci) vse bolj izobraževalne in vse manj vzgojne organizacije, ne kažejo, da se ruši krhko ravnovesje med obema njihovima ključnima funkcijama? Mladi učitelji sicer dobijo znanje o tem, kako poučevati. (Čeprav se zdi, da se mnogi, ko iz študentskih predavalnic stopijo v razrede, predvsem trudijo početi, kar so počeli njihovi dobri učitelji, ali se po najboljših močeh vsaj trudijo izogibati najhujšim napakam lastnih slabih učiteljev.) Kdo pa jih uči vzgajati? Ali ne drži, da vsak odrasel, ko vodi skupino otrok ali mladih, s svojim vedenjem in zgledom vpliva nanje. Kako naj vzgojitelj ali učitelj vzgaja otroke, če ne razmišlja o tem, kaj mu je pomembno, kaj ceni in kaj želi prenesti razvijajočim se ljudem, ki mu jih zaupajo starši. Kako naj šola vzgojno vpliva na mlade, če ne spodbuja razprave o tem, kaj ji je pomembno, kaj ceni in kaj želi dati razvijajočim se ljudem, ki jim jih zaupajo starši.

Organizacija lahko o svojih vrednotah, poslanstvu in viziji razmišlja na različne načine. Spodbuda za razpravo lahko pride z različnih strani. Načini razpravljanja so lahko različni. Ni receptov in ni pravih in napačnih rešitev.

Razpravljanje o poslanstvu, viziji in vrednotah ima torej številne mo(go)čne posledice. Lahko razjasni marsikatero nejasnost, razhajanje in nesporazum. Lahko pozitivno vpliva na kulturo in klimo v organizaciji. Lahko povezuje ljudi, ko jim pomaga iskati skupna prepričanja in izkušnje. Lahko utrjuje občutek skupne identitete, pripadnosti nečemu pomembnemu. Lahko pozitivno vpliva na zadovoljstvo pri delu. Lahko pozitivno vpliva na učinkovitost in rezultate zaposlenih in organizacije v celoti. Že samo razmišljanje o tem, kaj, zakaj in kako počne in bo počela organizacija, lahko mogočno vpliva na njeno sedanjost in prihodnost. Če vse to povežemo še z empiričnimi podatki, ne sme biti dvoma, da je o teh rečeh še kako koristno in pomembno razmišljati in glasno razpravljati. Tako na osebni kot na ravni celotne organizacije. To, ali in kako posamezniki razmišljajo o teh vprašanjih na osebni ravni, je seveda stvar njihove svobodne odločitve. Možnost, ali še bolje odgovornost vodstva vsake neprofitne organizacije, pa je, da zagotovi ustrezne pogoje za razpravo o teh vprašanjih na ravni organizacije.

Razvoj otrok in mladostnikov
Izbrane misli
Sporočila otrok in mladostnikov odraslim
© dr. Kristijan Musek Lešnik in Inštitut za psihologijo osebnosti, 2007

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.