Ali razprava o vrednotah, poslanstvu in viziji sploh vpliva na učinkovitost organizacije ? – 2. del

Čeprav strokovnjaki na splošno pripisujejo razpravi o vrednotah, poslanstvu in viziji organizacije velik pomen in trdijo, da razprava in zapisane izjave, ki izhajajo iz nje, močno vplivajo na uspešnost in učinkovitost organizacij, pa nekateri opozarjajo, da je bilo doslej opravljenih le malo empiričnih raziskav, ki bi lahko potrdile te trditve. Bolj kot ne se zdi, da strokovnjaki, ravnatelji in direktorji vrednotam, poslanstvu in viziji pripisujejo samoumevno moč uravnavanja in usmerjanja organizacij, ne da bi se vprašali, ali je ta moč resnična ali le navidezna. In ker v času vse hitrejših sprememb okolja vodstva vse bolj vneto iščejo »čarobne palčke«, ki bi jim pomagale obvladovati spremenljive okoliščine in uspešno voditi njihove organizacije, so pripravljena hitro sprejeti ideje, ki obljubljajo učinkovite rešitve za njihove probleme, še posebno, če za njimi stojijo »strokovne avtoritete«. Isti direktorji in ravnatelji se običajno enako hitro, kot se zaženejo v obljubljeno »instantno rešitev«, tudi razočarano odvrnejo od nje. To velja tudi za pojmovanje vrednot, poslanstva in vizije in njihovega pomena za razvoj in delo organizacij – v številnih vrtcih, šolah, organizacijah pričakujejo instantne rešitve problemov, ne da bi razumeli, da gre za dolgotrajen in dinamičen proces, v katerega je treba vložiti veliko energije in časa. 

Mnogi »guruji«, ki ponujajo navodila, kako pripraviti »učinkovito« izjavo o poslanstvu ali viziji, to počnejo brez empiričnih dokazov, ki bi potrjevali njihove obljube. Zato ne preseneča, da nekateri raziskovalci – čeprav verjamejo, da imata učinkovito poslanstvo ali vizija potencial za sproženje pomembnih procesov v organizaciji – po drugi strani previdno opozarjajo, da je veliko izjav o poslanstvu in viziji po vrtcih, šolah, organizacijah neuporabnih, ker

1.      bodisi opredeljujejo tisto, kar je že tako ali tako očitno;

2.      so preveč splošne in zato ne uspejo prevzeti pomembne vloge pri sprejemanju odločitev;

3.      so preveč utopične ali nerealistične bodisi

4.      jih ne delijo vsi zaposleni.

Nekateri raziskovalci opozarjajo tudi na primere odličnih organizacij, ki kljub odsotnosti razprave o vrednotah, poslanstvu in viziji, dobro uspevajo.

Čeprav je bilo, kot sem že zapisal, glede na razširjenost govora o vrednotah, poslanstvu in viziji v organizacijah, opravljenih presenetljivo malo raziskav, je treba reči, da obstoječe vendarle potrjujejo predpostavljeni pomen in vpliv široke razprave o temeljnih organizacijskih vprašanjih. Čeprav manjši del raziskav ne potrjuje povezave med prisotnostjo izjav o poslanstvu ali viziji in učinkovitostjo organizacije (kar avtorji med drugim pripisujejo temu, da so številne od teh izjav plod vodstva in ne konsenza v organizaciji), so druge analize to povezavo potrdile, nekateri raziskovalci pa celo poročajo, da po oblikovanju izjave o poslanstvu učinkovitost organizacije lahko naraste celo za 50 odtsotkov. Raziskave so tako opozorile, da imajo učinkovitejše organizacije bolj obširne izjave o poslanstvu od neučinkovitih organizacij in da opredelitev organizacijskih vrednot pozitivno vpliva na učinkovitost. Druge raziskave so opozorile, da v organizacijah, v katerih zaposleni in uporabniki (na primer učenci v šolah) dosegajo visoke rezultate, med drugim obstaja skupna vizija.

Očitno je torej, da tudi empirični podatki iz raziskav potrjujejo smiselnost razpravljanja o vrednotah, poslanstvu in viziji v organizacijah. S tem podpirajo prepričanje številnih strokovnjakov, ki menijo, da je lahko takšna razprava odlična pot k povezovanju vseh členov organizacije v še bolj učinkovit in uspešen sistem. Ob tem ne smemo prehitro sklepati, da že samo dejstvo, da je neka organizacija opredelila svoje vrednote, poslanstvo in vizijo, pomeni zagotovilo za visoko uspešnost in učinkovitost. Obratno – to še zdaleč ni dovolj. Mnogo pomembneje za uspeh je vprašanje, kaj bo organizacija storila za njihovo uresničevanje: ali ima na pravih mestih »prave ljudi«, so ti zmožni uresničiti »prave stvari«, ali struktura organizacije spodbuja skupinsko delo in sodelovanje in ali je njena organizacijska kultura dovzetna za spremembe. Vrednote, poslanstvo in vizija niso čarobna rešitev za probleme, s katerimi se soočajo organizacije – so pa presneto dobra odskočna deska za razvijanje strategij za njihovo reševanje.

Razpravljanje o poslanstvu, viziji in vrednotah ima torej številne mo(go)čne posledice. Lahko razjasni marsikatero nejasnost, razhajanje in nesporazum. Lahko pozitivno vpliva na kulturo in klimo v organizaciji. Lahko povezuje ljudi, ko jim pomaga iskati skupna prepričanja in izkušnje. Lahko utrjuje občutek skupne identitete, pripadnosti nečemu pomembnemu. Lahko pozitivno vpliva na zadovoljstvo pri delu. Lahko pozitivno vpliva na učinkovitost in rezultate zaposlenih in organizacije v celoti. Že samo razmišljanje o tem, kaj, zakaj in kako počne in bo počela organizacija, lahko mogočno vpliva na njeno sedanjost in prihodnost. Če vse to povežemo še z empiričnimi podatki, ne sme biti dvoma, da je o teh rečeh še kako koristno in pomembno razmišljati in glasno razpravljati. Tako na osebni kot na ravni celotne organizacije. To, ali in kako posamezniki razmišljajo o teh vprašanjih na osebni ravni, je seveda stvar njihove svobodne odločitve. Možnost, ali še bolje odgovornost vodstva vsake neprofitne organizacije, pa je, da zagotovi ustrezne pogoje za razpravo o teh vprašanjih na ravni organizacije.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.