Vrednote, poslanstvo in vizija – korenine in kompas organizacije – 1. del

Množica argumentov govori v prid trditvi, da je še kako pomembno govoriti o poslanstvu, vrednotah in viziji organizacij. Naj povzamem le najpomembnejše: ne glede na to, kakšen pomen jim osebno pripisujemo, so vrednote tisti podporni stebri, ki nas in naše organizacije nenehno opozarjajo, ali ravnamo tako, kot si želimo, ali ravnamo »prav«. Poslanstvo, po drugi strani, je temelj, h kateremu se lahko vedno znova vračamo, ko se sprašujemo, kaj je naš resnični namen, ali res počnemo tisto, kar naj bi počeli. In nenazadnje je vizija tisti kažipot ali kompas, ki nas usmerja in nam hkrati sporoča, ali smo na pravi poti ali pa smo morda nehote skrenili z nje.

Prisotnost jasnih vrednot, poslanstva in vizije je za organizacijo enako pomembna kot so za hišo pomembni temelji, za drevo korenine, za ladjo pomorske karte ali za avtomobil krmilni mehanizem. Brez temeljev bi se hiša sesedla, drevo bi se brez korenin posušilo, ladja brez zemljevida bi prej ali slej nasedla na čeri in avtomobil brez volana zagotovo ne bi zvozil prvega ovinka – zelo podobne reči se lahko zgodijo organizacijam, ki ne gojijo razprave o poslanstvu, vrednotah in viziji.

Možen pomislek neprepričanih dvomljivcev se lahko glasi: naša organizacija obstaja že petdeset let, še nikdar se nismo pogovarjali o teh rečeh, pa smo še vendar tu in opravljamo svoje delo. Drži. A vprašanje je, koliko čerem in jarkom bi se lahko izognili z jasno opredeljenimi temeljnimi vsebinskimi vprašanji. Kaj vse bi bilo zaposlenim lažje, manj stresno in manj izčrpajoče. Nenazadnje so predpostavke, na osnovi katerih je bila orgnizacija pred petdesetimi leti ustanovljena in ob pomoči katerih je kolikor toliko uspešno delovala ves ta čas, lahko izjemno ustrezale svetu izpred 50, 40, 30, 20 ali 10 let, a to še ne zagotavlja, da so dobra osnova tudi za »danes« in »jutri«.

Naslednji argument dvomljivcev se lahko glasi: ali ne obstajajo številni primeri, ki vzbujajo dvom o učinkovitosti razprave o teh vprašanjih v organizacijah. Res je, marsikatera organizacija, v kateri lahko na vsakem koraku naletimo na izjave o poslanstvu, viziji ali vrednotah, ni zaradi teh izjav postala nič uspešnejša in njeni ljudje nič bolj zadovoljni. A po podrobnejši analizi teh primerov dostikrat ugotovimo, da gre za izjave, ki so »izum« posameznikov in ne plod široke razprave, ali da gre za organizacije, v katerih se tudi najbolj navdihujoče izjave ne morejo izraziti zaradi specifične situacije, na primer neustrezne organizacijske kulture, klime ali okrnjenih medosebnih odnosov.

Seveda razprave o vrednotah, poslanstvu in viziji ne gre razumeti kot »čudežnega zdravila« za odpravljanje vseh težav, ki tarejo sodobne organizacije. Takšno pričakovanje bi bilo hudo naivno. Pogovarjanje o vsebinskih vprašanjih organizacije moramo razumeti predvsem kot proces, ki lahko razjasni marsikatero odprto vprašanje, da ljudem občutek vpletenosti v pomembne dogodke v organizaciji, utrjuje njihov občutek pripadnosti, zviša njihovo zadovoljstvo in sproži pozitivne rezultate in uspehe na različnih ravneh organizacije.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.