|
abc.viz
|
![]() |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ustvarjanje vizije vpliva na uvajanje izboljšav in kakovosti tudi pri vodenju Strokovnjaki, ki poudarjajo, da je uvajanje trajnih izboljšav nujno za dviganje učinkovitosti vsake organizacije, opozarjajo, da je vizija eno od ključnih orodij uvajanja izboljšav in pomembno orodje v procesu ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti organizacije. Organizacije, ki znajo konstruktivno uresničevati svojo vizijo in sproti vpeljevati izboljšave kakovosti, dosegajo dobre rezultate. Nekateri kritiki trdijo, da se dandanes v neprofitnem svetu vse preveč govori o kakovosti in da najrazličnejši pristopi k zagotavljanju kakovosti, ki obljubljajo trajne in dolgoročne uspehe, ustvarjajo več megle kot pozitivnih rezultatov. Ti kritiki imajo nedvomno prav, ko opozarjajo, da organizacija, ki se osredotoči samo na procese kakovosti in ne na njihovo vsebino, prejkone zapravlja svoj čas in energijo ter čas in energijo svojih zaposlenih. A prav v luči teh opozoril dobi jasna vizija še en velik plus: pomaga organizaciji, da ostaja nenehno osredotočena na ključne cilje.
Dvigovanje kakovosti dela je v kateri koli organizaciji zahtevno. Zahteva spremembo starih načinov dela, celo tistih, ki so ljudem, ki so trenutno na vodilnih položajih, dali moč in ugled. Prav to trenutno ugodje formalno močnih posameznikov lahko pomembno otopi navdušenje za pozitivne spremembe. Stari načini delovanja in ravnanja pač ne morejo zagotavljati uspešnosti v spremenjeni prihodnosti in tega se ljudje, ki imajo formalno moč sprejemanja odločitev, zavedajo. Zato se lahko hote ali nezavedno upirajo spremembam, ki bi lahko ogrozile njihove trenutne privilegije in navidezno udobne položaje. Včasih se celo zdi, da je najbolj nevarno geslo številnih ljudi, ki se v organizacijah povzpnejo do kakršnega koli položaja: »Pomembneje je, da jaz ostanem, kjer sem in pri čemer sem, kot to, kaj se dogaja z organizacijo.« Kljub vsej moči procesa trajnega izboljševanja kakovosti ga lahko enako kot nevednost, nesposobnost ali brezbrižnost pomembnih posameznikov v organizaciji ogrozi tudi njihov najbolj človeški strah. Ustvarjanje vizije je nabito s čustvi Med razpravo o viziji organizacije na dan privrejo različna čustva. Ljudje ob napovedovanju sprememb običajno začutijo hkrati upanje in motivacijo ter strah, negotovost in zaskrbljenost. Ti občutki in ta čustva se lahko med drugim izražajo v obliki bolj ali manj odkritih odporov, nasprotovanj, sovražnosti. A po drugi strani drži tudi, da bo, če ljudje v proces ustvarjanja vizije niso čustveno vpleteni, njihova predanost končnemu rezultatu in sprejeti viziji nizka.
Na splošno velja, da lahko, ko organizacija oblikuje privlačno vizijo, ki močno pritegne ljudi, mnogi med njimi občutijo nezadovoljstvo z obstoječim stanjem v njej. Če se organizacija po njihovem mnenju prepočasi približuje viziji, lahko zaradi močnih pričakovanj postanejo najprej nestrpni, potem pa razočarani. To nestrpnost organizacija najlaže ublaži, če takšne napetosti obravnava kot normalne in predvidljive pojave, hkrati pa jih premaguje ob pomoči manjših »etapnih« ciljev, ki vzbujajo zaupanje v uresničevanje vizije. Ustvarjanje vizije je hkrati že začetek procesa spreminjanja organizacije Nujen pogoj za uspešno vpeljevanje kakršnih koli sprememb je prisotnost neke vizije, ki opredeljuje, kam naj bi predvidene spremembe vodile organizacijo. Brez nje bi nove poti razmišljanja in delovanja oviral način razmišljanja in ravnanja, ki je prevladoval v preteklosti. Ustvarjanje vizije v okolju, kjer ni občutka potrebe in želje po spremembah, je lahko jalovo početje, obsojeno na neuspeh, ker ne bo zmoglo premagati odporov in pomislekov zaposlenih.
Če vodstvo organizacije sproži pobudo za ustvarjanje nove vizije, ne da bi se zavedalo, da to za sabo potegne širši proces sprememb v organizaciji, je to početje lahko tvegano. Še posebno, če istočasno ne razmišlja o tem, da lahko takšna razprava za sabo potegne tudi spreminjanje pogledov na samo vodenje in vlogo samega vodstva. Tako kot z razjasnitvijo vrednot in poslanstva se namreč z opredelitvijo vizije pojavijo številna vprašanja v zvezi z usmeritvijo, vodenjem, strategijo in cilji organizacije. Proces ustvarjanja vizije lahko ima za posledico tudi spremenjeno vlogo vodstva, spremenjeno hierarhijo odnosov znotraj organizacije in povišanje pooblastil in odgovornosti zaposlenih. Ustvarjanje vizije zahteva vključenost vseh zaposlenih Eno od pomembnejših vprašanj v procesu ustvarjanja vizije se nanaša na vključenost posameznikov v proces. Res je, da mora prvo pobudo in zamisli prispevati vodstvo, a za to, da bo vizija široko sprejeta, da jo bodo ljudje »delili« in vzeli za svojo, je pomembno, da sodelujejo v procesu njenega nastajanja. Ljudje se le stežka poistovetijo z vizijo organizacije, tudi če je še tako privlačna, če niso imeli možnosti sodelovati pri njenem nastajanju in jo čutijo kot vsiljeni tujek.
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
© dr. Kristijan Musek Lešnik in Inštitut za psihologijo osebnosti, 2007
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||