|
abc.viz
|
![]() |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Skupna vizija organizacije se začne s posamezniki in temelji na osebnih vizijah njenih posameznih članov. Tako kot pri razmišljanju o vrednotah in poslanstvu je torej tudi v kontekstu vizije smiselno vključiti v razpravo vse zaposlene. Le tako lahko organizacija zagotovi občutek lastništva vizije med svojimi ljudmi. Najgloblje sprejemanje vizije temelji na dejavnem sodelovanju v procesu njenega ustvarjanja. Če se ljudje čutijo njene »soavtorje«, jo laže vzamejo za svojo.
Učinkovitost organizacije je najvišja, kadar zaposleni razumejo vizijo kot skupen dogovor, ki združuje njihova prizadevanja. Njihovi usklajeni napori, ki izhajajo iz tega občutka, močno povečajo možnosti, da bo organizacija zastavljeno vizijo tudi dosegla. Pri tem je treba poudariti, da najmočnejše vizije niso vedno tiste, ob katerih ljudje ves čas navdušeno prikimavajo. Močne vizije izzovejo močne občutke in močna čustva tako pozitivna kot tudi negativna. Lahko so tako izzivalne, da jim bodo posamezniki v organizaciji sprva močno nasprotovali in bodo zaradi njih morda celo odšli drugam. A ko takšno vizijo sprejme kritična masa ljudi, je pot k njenemu uresničenju odprta.
Poleg zaposlenih je v okviru razprave o viziji organizacije koristno upoštevati tudi mnenje uporabnikov, predstavnikov skupnosti in drugih zunaj organizacije. Kako oni vidijo organizacijo in njeno prihodnost? Pomembno je videnje vsakega posameznika. Enako pomemben vir so lahko tudi miti in legende, zgodbe, ki krožijo v organizaciji in govorijo o sanjah in željah njenih ljudi. Ker je za uspešnost in razvoj organizacije vendarle najbolj odgovorno vodstvo, je njegova vloga pri ustvarjanju vizije še pomembnejša kot pri razpravljanju o vrednotah in poslanstvu. Vodstvo naj bi vodilo proces ustvarjanja vizije in prispevalo zamisli za navdihujočo prihodnost organizacije. Njegova naloga je na osnovi analize trenutnega stanja v organizaciji presoditi, kam se organizacija lahko razvije in kaj lahko doseže, ter ponuditi ljudem jasne usmeritve, posredovane v obliki predstave o privlačni želeni prihodnosti. Vodstvo je tisto, ki mora nujno prispevati svojo vizijo organizacije in omogočiti zaposlenim, da jo primerjajo z njihovimi pričakovanji. Potem šele lahko, ob upoštevanju različnih mnenj, organizacija doseže skupno vizijo. Le vizija, ki jo predstavi vodstvo in jo potem sooblikujejo vsi člani organizacije, bo res lahko postala »skupna vizija«. Kot pri razpravljanju o vrednotah in poslanstvu tudi tu v razlikah, različnih pogledih in razumevanjih ter zamislih organizacije ne smejo videti problema, ampak izziv ljudje naj bi se pri posredovanju čim bolj smiselnih in koristnih idej med seboj spodbujali.
Povezava med vizijami zaposlenih in vodstva v organizaciji je nasploh zelo pomembna. Vizije vodstva se nanašajo na celotno organizacijo, celoten sistem; osebne vizije posameznih zaposlenih se običajno osredotočijo na individualna in osebna dejanja in dosežke. Zato ima široka razprava, v kateri zaposleni pomagajo soustvariti vizijo organizacije, še eno izjemno pomembno posledico: ljudje z njo dobijo priložnost videti »celotno podobo« ne le tistih njenih delov, ki se neposredno nanašajo na njihovo delo.
Čeprav naj bi bila učinkovita vizija plod širše razprave, je torej vodstvo organizacije tisto, ki mora dati pobudo zanjo in prispevati svoje zamisli. Vodenje preprosto zahteva vizijo, brez nje direktor ali ravnatelj ne more biti »vodja«. Lahko je dober upravljavec, lahko je učinkovit nadzornik, ne more pa postati vodja, ki mu bodo ljudje sledili. Vizionarski vodja ima jasno predstavo o tem, kam želi popeljati organizacijo. Hkrati pa zna prisluhniti tudi drugim, da s svojimi izkušnjami obogatijo razpravo o možni prihodnosti organizacije in tako prispevajo k skupni viziji. Pozneje se izrazi tudi sposobnost vodje razdeliti to vizijo med ljudi in jo uresničiti zmožnost vodenja zaposlenih v želeno smer.
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
© dr. Kristijan Musek Lešnik in Inštitut za psihologijo osebnosti, 2007
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno. |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||