Vrednote, poslanstvo in vizija – korenine in kompas organizacije – 2. del

Peter Drucker poudarja, da ima vsaka organizacija teorijo o svojem delovanju, ki pojasnjuje, kaj naj bi organizacija počela, da bi dosegla svoje cilje. Problem, s katerim se po njegovem mnenju sooča veliko organizacij, a  se tega marsikatera ne zaveda, je, da so domneve o realnosti, na katerih temeljijo te teorije, zastarele, da ne odgovarjajo sodobni realnosti. Zato opozarja, kako zelo pomembno je vsake toliko časa te domneve prevetriti, jih preveriti, da bi lahko organizacija in njeni ljudje spoznali, ali gredo vsi skupaj v pravo smer ali pa so potrebne spremembe.

Enako kot razprava o temeljnih predpostavkah – vrednotah in poslanstvu – je pomembna tudi razprava o njenih prihodnjih usmeritvah in ciljih. Nobenega dvoma namreč ni, da sta nujna pogoja uspeha vsake organizacije poznavanje tako njene trenutne stvarnosti kot tudi usmeritev oziroma želenega stanja, ki naj bi ga dosegla. Izjave o poslanstvu, vrednotah in viziji vedno spremlja upanje, da bodo pomagale organizaciji hitreje doseči želene cilje. Upanje, ki se pogosto ne uresniči zato, ker gre v velikem številu primerov takšnih izjav za videnje posameznikov (običajno vodstva), ki ne uspejo zajeti vse širine in globine »duha« organizacije. Visoka pričakovanja lahko izpolnijo le tiste zapisane izjave, ki so plod poglobljene razprave v organizaciji, ki zajame čim več njenih članov. Zapisi, ki so plod trenutnega navdiha posameznika ali manjše skupine, so pogosto statične in brez življenja ter zgrešijo marsikaj, kar je pomembno za večino članov organizacije – zato obvisijo po stenah hodnikov, se valjajo v predalih ali se prašijo na policah, ne da bi zmogle prebuditi navdih in navdušenje zaposlenih. Pogosto so tudi premočrtni, medtem ko je resnični svet velikokrat nepredvidljiv, kaotičen in organizacije ne morejo ne predvideti ne nadzorovati vseh dogodkov v njem.

Formalizirani načrti so eno, realnost pa je pogosto neorganizirana in polna nepričakovanih sprememb. Eno je, če ima vodstvo organizacije jasne cilje in ideje, čisto nekaj drugega pa je pripraviti ljudi, da združijo svoja prizadevanja v isto smer. To je možno le v okolju, ki spodbuja trajnostni razvoj in učenje posameznikov in prožno prilagajanje predvidene poti stvarnosti. Še prej pa je potrebna široka razprava o tem, kako različni ljudje v organizaciji razumejo in vidijo to pot. Skupna prizadevanja zahtevajo stalne povratne informacije o trenutnem dogajanju in doseženih ciljih, česar statična izjava na listu papirja ne more dati.

Zagnanost direktorjev, ravnateljev in drugih vodij, ki se lotevajo pisanja izjav o poslanstvu in viziji, lahko dobro razumemo. Ob zagatah, s katerimi se soočajo organizacije v zadnjih letih, ne preseneča, da je govorjenje in pisanje o teh rečeh v organizacijah postalo skorajda modna muha. Spremembe si v današnjem dinamičnem svetu sledijo vedno hitreje, vedno znova se odpirajo nova vprašanja, ideje še nikdar niso zastarevale tako hitro kot dandanes. Vsako desetletje prinese nove guruje menedžmenta, ki obljubljajo »učinkovite« rešitve za tegobe ljudi in organizacij, čeprav njihove nove ideje pogosto niso nič drugega kot v novejši ovoj zavita stara spoznanja.

Neznanska množica novih teorij vodenja organizacij in z njimi povezanih zamisli in pristopov je verodostojen pokazatelj kaotičnega stanja v svetu organizacij in ne preseneča, da so številni poskusi premagovanja kriz, ki temeljijo na njih, različno uspešni. Nekateri od teh pristopov imajo kratko življenjsko dobo: močno razburkajo vode, a tudi hitro izzvenijo. Drugi morda najprej vzbudijo manj razburjenja, a se sčasoma trdneje zasidrajo v organizacijskem svetu. Nekateri tovrstni pristopi so ozko usmerjeni le na določena področja poslovnega sveta, drugi pa pljusknejo čez njegov rob tudi v svet neprofitnih organizacij. Razpravljanje o poslanstvu, vrednotah in viziji organizacij je primer pristopa, ki se je v zadnjih letih dodobra zasidral tudi v neprofitnem svetu in si bo v prihodnosti pri nas nedvomno izbojeval še več pozornosti. Konec koncev kriza vzgoje in izobraževanja, zdravstva, sociale, javne uprave in drugih sistemov ter organizacij, ki sodijo vanje, ni nikakršna skrivnost.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.