 |
 |
 |
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
| ||
 | ||
 | ||
 | ||
 | ||
 | ||
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
| ||
 | ||
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
| ||
 | ||
Več o portalu
| ||
 | ||
 | ||
 | ||
Nazaj na prvo stran
| ||
 | ||
Pošlji e-sporočilo
| ||
 |
Vodenje in pozitivna pričakovanja |
|
Ljudje od voditeljev navadno pričakujejo troje: da znajo usmerjati, da so vredni zaupanja, in da so optimistični. Tako kot učinkoviti starši, ljubimci, učitelji in terapevti, dobri voditelji pri ljudeh vzbujajo upanje. Warren Bennis |
Pozitivno pričakovanje, upanje, je en od najmogočnejših virov energije za ljudi, v osebnem življenju, v skupnosti, in v šoli, vrtcu, organizaciji. Pričakovanje nečesa pozitivnega, (za)upanje v nekaj dobrega je sila, ki usmerja k ustvarjanju boljšega jutri in pomaga k premagovanju današnjih težav. Kjer so problemi, pomaga videti priložnosti. Premaguje otopelost in vodi k boljšim, vrhunskim rezultatom in učinkovitosti.
Niti enega pomembnega mejnika ni v razvoju človeštva, ki ne bi bil posledica predhodne predstave, predhodnega upanja, predhodne vizije. Prav tako ni nobenega pomembnega dosežka v življenju katere koli organizacije, ki ne bi bil posledica predstave, predhodnega upanja, predhodne vizije.
|
Živimo v svetu ponavljanja rutin in gašenja požarov. |
In vendar si vzamemo tako malo časa za razmišljanje o pričakovanjih, upanjih, vizijah. Živimo v svetu ponavljanja rutin in gašenja požarov. V organizacijah ljudje vsak dan ponavljajo svoje rutine in občasno rešujejo ponavljajoče se probleme, ne da bi za hip stopili iz svoje vsakdanje vloge in pomislili: "ali se da tole narediti drugače, bolje, bolj učinkovito". V času nenehnih pritiskov, sprememb v zunanjem in v notranjem okolju, to ni nič nenavadnega. Več kot je sprememb in bolj kot so nepričakovane, več energije gre za odzivanje nanje in za gašenje požarov; bolj se ljudje osredotočijo na to, kar je, in manj na tisto, kar bi lahko bilo.
Takšna reaktivna pasivnost (ujetost v odzivanje na dogodke) je v nasprotju s proaktivnostjo (ki se namesto odzivanja na dogodke osredotoči na njihovo napovedovanje, pravočasno pripravljanje in ustvarjanje pogojev za pozitivne spremembe, ne negativne), ki jo omogoča človeški potencial v organizaciji, z vsem znanjem in izkušnjami njenih ljudi. Namesto v iskanje boljših rešitev vodi v »gašenje požarov« in v reševanje nenehno istih, ponavljajočih se problemov, ki bi se jih morda z eno samo boljšo rešitvijo dalo odpraviti enkrat za vselej.
|
Ljudje vedno krivijo svoje okoliščine za to, kar so. Ne verjamem v okoliščine. Ljudje, ki jim uspeva v tem svetu so tisti, ki vstanejo in poiščejo okoliščine, ki jih želijo, in jih, če jih ne morejo najti, naredijo. George Bernard Shaw |
Ključni dejavnik, ki v organizaciji odloča, ali se bo tehtnica nagnila k reaktivni pasivnosti ali k proaktivnim dejanjem, je vodenje. Vsak direktor, ravnatelj, manager mora zagotoviti, da njegovi ljudje čim bolj nemoteno opravljajo svoje naloge. Tista ključna »dodana vrednost«, ki jo premorejo dobri voditelji med njimi pa je, da znajo pri svojih ljudeh vzbuditi notranji nemir, pozitivna pričakovanja, upanja in vizije, ki vodijo k iskanju (in najdenju) boljših in bolj učinkovitih rešitev. To seveda ne pomeni, da dober voditelj sebi in svojim ljudem natika rožnata očala, da se vedno smehlja in da se izogiba problemom s ponavljanjem mantre o »pozitivnem mišljenju«. Daleč od tega: dober voditelj se zna (in zna k temu pomagati tudi svojim ljudem) soočiti s tekočimi problemi tako, da pozornost preusmeri od »zaletavanja v zid in ujetosti« v problem proti njegovim možnim rešitvam.
|
|
 |
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007.
 |