Kako samoevalvacija vzgojno–izobraževalne organizacije izpolnjuje svoj namen?

Temeljni namen samoevalvacije vzgojno–izobraževalne organizacije je ugotavljanje, zagotavljanje in zboljšanje kakovosti vzgojno–izobraževalnega procesa, poučevanja in učenja. Zato so v ospredju zanimanja samoevalvacije vse tiste dejavnosti, ki so povezane z vzgojno–izobraževalnim delom, predvsem s poučevanjem in učenjem.

Samoevalvacija izpolnjuje svoj namen z doseganjem več ciljev. Med njimi so:

·        zagotavljanje povratne informacije o kakovosti in učinkovitosti organizacije, kot jo zaznavajo zaposleni, uporabniki (učenci, starši) in drugi vpleteni,

·        analiziranje moči in šibkih točk organizacije,

·        iskanje tistih področij, ki zahtevajo nadaljnje in bolj poglobljeno raziskovanje,

·        priprava akcijskega načrta za zagotavljanje in zboljšanje kakovosti,

·        podpiranje resne, odprte in odkrite vsebinske diskusije med vsemi udeleženci in vpletenimi.

·        priprava jedrnatega, vendar izčrpnega in vsestranskega poročila o tem, kako organizacija vidi svoje lastno delo.

Zato mora samoevalvacija:

Prepoznati moči, močna področja organizacije

Močna področja organizacije so tista, kjer je že dosežena visoka stopnja kakovosti, zato največ pripomorejo k uspešnosti. Pomembno je, da organizacija prepozna svoje moči, še naprej skrbi zanje in jih ne zanemari. Na teh področjih bo organizacija najlaže še naprej gradila svoj uspeh.

Prepoznati in razglasiti uspehe organizacije

Tudi vzgojno–izobraževalna organizacija se mora znati tržiti. Ni dovolj, da prepozna svoje uspehe, ampak mora o njih obvestiti vse zainteresirane. Tako si zagotavlja dobro publiciteto, spodbuja zanimanje za svoje delo in storitve. Uspehi se poznajo pri prijavah na odprta delovna mesta in pri vpisu otrok.

Prepoznati in razglasiti dosežene, tudi nepričakovane cilje organizacije

Pomembno je, da daje organizacija občutek zanesljivosti. Informacija, da šola doseže cilje, ki si jih postavi, včasih celo nepričakovane, krepi občutek zanesljivosti in kakovosti.

Prepoznati in priznati slabosti organizacije

Misel, da lahko organizacija prikrije svoje slabosti, je utopična. Zato je za vsako vzgojno–izobraževalno organizacijo pomembno, da prepozna svoje lastne slabosti in se z njimi tudi sooči, jih prizna. Soočenje z lastnimi slabostmi je prvi in nujni korak na poti k premagovanju in odpravljanju težav.

Prepoznati možnosti, priložnosti, ki se odpirajo organizaciji

Ena od pomembnih nalog samoevalvacijskega procesa je prepoznavanje priložnosti, ki se odpirajo organizaciji. Ko organizacija začuti svoje možnosti in priložnosti, jim lahko posveti svojo energijo in delo.

Voditi k realističnemu, jasnemu in uresničljivemu akcijskemu načrtu za ohranjanje, zagotavljanje in zboljšanje kakovosti

Samoevalvacija, ki nima akcijskega načrta, je nesmiselna. Ključ do kakovosti organizacije je realističen, jasen in uresničljiv načrt potrebnih dejavnosti za ohranjanje, zagotavljanje in zboljšanje kakovosti.

Voditi h konkretnim akcijam, dejanjem

Akcijski načrt, ki izhaja iz samoevalvacije, ne sme biti splošen. Voditi mora k konkretnim akcijam in dejanjem.

Pomemben rezultat samoevalvacije je torej akcijski načrt, ki naj bo čim bolj specifičen, posamezne akcije, postopki in dejanja naj bodo jasno opredeljena. Za uspeh akcijskega načrta je ključno, da ga sprejme čim širši krog vpletenih v samoevalvacijo, da torej za njim stoji cela organizacija s konsenzom. Dober akcijski načrt:

·        spodbuja razmišljanje o vidikih kakovosti in potrebnih spremembah,

·        spodbuja vključevanje in izvajanje natančno določenih sprememb,

·        spodbuja sistematično spremljanje načrtovanih posegov in njihovega učinka,

·        zajema mehanizme nadzora kakovosti za nenehno zboljševanje, napredek, strateško načrtovanje in razvoj.

Pomemben cilj samoevalvacije je spodbujanje vseh članov organizacije k razmišljanju o tem, kako s svojim delom pripomoči in odgovarjati za kakovostno delo organizacije in kako krepiti želene spremembe in zboljšave. Samoevalvacija torej ni sama sebi namen, temveč predstavlja začetek novega procesa zagotavljanja in uvajanja kakovosti. To dosega z diskusijo vseh sodelujočih v vzgojno–izobraževalnem procesu: vodstvo, ravnatelji, učitelji, učenci, starši. Vsem daje možnost, da brez predsodkov spregovorijo, predstavijo svoje vidike, opažanja in izrazijo kritična mnenja.

Izjemno pomemben rezultat samoevalvacije je njeno končno, samoevalvacijsko poročilo, ki je pomemben dokument in hkrati instrument. Z njim pridobi organizacija pomembne informacije  o sebi. Zato samoevalvacijsko poročilo ne sme samo opisovati, nujno mora tudi vrednotiti.

Samoevalvacijsko poročilo je pomembna priložnost za kritično refleksijo organizaciji o njenih načinih vodenja in upravljanja s kakovostnimi in strateškimi odločitvami.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.