Koristi samoevalvacije

Samoevalvacija prinaša vzgojno–izobraževalni organizaciji številne koristi:

·        Pospešuje resno in vsebinsko diskusijo med zaposlenimi (vzgojitelji, učitelji …), vodstvom, uporabniki (otroci, učenci, starši, drugi …), ustanovitelji, “nadrejenimi” (ministrstvo, upravni organi …), enakovrednimi partnerji (druge organizacije), zunanjimi partnerji (zunanja organizacija, ki svetuje in pomaga pri izpeljavi samoevalvacije) in skupnostjo.

·        Ponudi sliko o organizaciji, kakor jo vidijo zaposleni in uporabniki (kako na primer šolo vidijo učitelji, učenci in starši).

·        Pomaga prepoznati in dati prednost tistim področjem, ki potrebujejo globljo preiskavo in dodatno energijo.

·        Pomaga prepoznati ključna področja, s katerimi se organizacija lahko ponaša navzven in »trži« svoj uspeh.

Z vidika širše vzgojno–izobraževalne politike je samoevalvacija pomembna zato, ker omogoča vrtcem in šolam, da samostojno s svojimi lastnimi močmi in viri dvigujejo lastno kakovost, hkrati pa jim omogoča samostojno spremljati lasten napredek in o njem poročati zunanjim vpletenim – uporabnikom (staršem), ustanoviteljem in širši skupnosti. Z vidika šole je samoevalvacija pomembna tudi zato, ker omogoča vsem vpletenim, da tvorno prispevajo k načrtovanju in zboljšavam na nivoju manjših enot (skupin, razredov), celotne organizacije in širše skupnosti. Zato samoevalvacija pomembno vpliva na vsaj tri ključna področja v organizaciji:

·        sprejemanje odločitev,

·        učenje in

·        poučevanje.

Bolj kot se razvije samoevalvacija vzgojno–izobraževalne organizacije, bolj kot zadiha, prej postane organski del kulture organizacije. V ustrezni klimi zato sistematično zbiranje povratnih informacij in sodb prejkone postane rutinski in dobro utečen del procesov načrtovanja in razvoja organizacije. Macbeath (2000) opozarja, da ima samoevalvacija v vzgojno–izobraževalni organizaciji dejansko dvojno funkcijo:

·        Spodbuja dialog in diskusijo o ciljih, prioritetah in kriterijih kakovosti na nivoju celotne organizacije in na nivoju manjših organizacijskih enot (skupina, razred …).

·        Omogoča doseganje zastavljenih ciljev s primerno uporabo pripomočkov, ki jih ni težko dobiti.

Samoevalvacija temelji na predpostavki, da se ne učijo le posamezniki, ampak tudi kolektivi in organizacije. Vzgojno–izobraževalne organizacije bi morale že po svoji osnovni funkciji biti »učeče se organizacije«. Tako kot vsako učenje seveda zahteva tudi uvajanje samoevalvacije energijo in trud. Toda samoevalvacija ne pomeni žrtvovanja energije in časa za neko novo modno muho, predstavlja uporabno orodje in z njegovo pomočjo lahko organizacija in posamezniki v njej konstruktivno usmerjajo svojo energijo v zagotavljanje in dvigovanje kakovosti svojega dela in uspešnosti, samoevalvacija je torej vir nove energije, ki krepi integriteto organizacije in posameznikov. Hkrati omogoča prepoznavanje manj uspešnih področij in celo varčuje energijo. Namesto da bi jo nerazumno in neustvarjalno zgubljali, lahko s samoevalvacijo odkrijemo ustvarjalnejše načine izkoriščanja energije.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.