Učenje je najpomembnejša stvar na svetu, in če kdo ne misli tako, je zrel za odtsrel.

Dr. Kristijan Musek Lešnik

Strani, namenjene ravnateljem in vodjem

Strani, namenjene vzgojiteljem in učiteljem

Strani, namenjene svetovalnim delavcem

Strani, namenjene ravnateljem in vodjem

Strani, namenjene ravnateljem in vodjem
Nazaj na prvo stran
Pošlji e-sporočilo



Področja kakovosti v vzgoji in izobraževanju


V kontekstu evalvacije vzgojno–izobraževalne organizacije se izraz “kakovost” nanaša na organizacijo v celoti, ne le na kakovost njenih posameznih vidikov ali procesov, kot so metode poučevanja, usposobljenost zaposlenih ali vodenje. Vendar pa se istočasno, ko vemo, da bi morala v idealnih pogojih samoevalvacija obravnavati vsoto vseh vidikov in procesov organizacije, soočamo s povsem praktično potrebo, ko moramo izbrati posamezne vidike in področja, da postavimo prioritete. Vseh organizacija preprosto ne more obravnavati, če želi še naprej opravljati svoje osnovno poslanstvo.

Nekateri modeli vzgojno–izobraževalne učinkovitosti ponujajo ne le opredelitev kakovosti, temveč tudi posamezna področja, ki omogočajo merjenje in ugotavljanje kakovosti. Tako Scheerens (1989, po Tiana s sod. 1999) navaja naslednje indikatorje šolske učinkovitosti:

Kontekst

·        stimulacija za dosežke (zunanja, dohodek, ugled ...)

·        razvoj vzgojno–izobraževalnega potrošništva

·        sospremenljivke, kovariable, kot so velikost šole, struktura otrok, vrsta šole, okolje (mestno/podeželsko)

Vložki

izkušnje učiteljev

sredstva na voljo za učenca

podpora staršev

Proces

Nivo šole

stopnja usmerjenosti k dosežkom

vodenje

konsenz, sodelovalno načrtovanje učiteljev

kakovost programa z vidika vsebine in formalne strukture

urejena atmosfera

evalvacijski potencial

Nivo učilnice

obseg zadolžitev (vključno z domačimi nalogami)

strukturirano poučevanje

priložnost za učenje

visoka pričakovanja

stopnja evalvacije in spremljanje napredka učencev

ojačevanje

Učinek

Dosežki učencev, izenačeni glede na:

predhodne dosežke

sposobnosti

socialno–ekonomski status


Širši pogled na kakovost kaže primerjava štirih različnih pristopov k organizacijski učinkovitosti (po Tiana s sod., 1999):

·        Model racionalnih ciljev: kot osnovna kriterija poudarja produktivnost in učinkovitost.

·        Model odprtih sistemov: kot kriterij učinkovitosti poudarja rast in pridobivanje virov.

·        Model človeških odnosov: kot kriterij učinkovitosti navaja razvoj človeških virov.

·        Model notranjih procesov: poudarja stabilnost in nadzor.

Quinn in Rohrbaugh (1983, po Tiana, 1999) razvrščata te štiri pristope v dvodimenzionalni prostor, ki ga določata dimenziji prožnost–nadzor in orientacija navznoter–navzven.

Skica: Tipologija modelov učinkovitosti po Quinnu in Rohrbaughu (po Tiana s sod. 1999).

prožnost
orientacija navznoter

model človeških odnosov

sredstva: kohezivnost, morala

cilj: razvoj človeških virov
model odprtih sistemov

sredstva: prožnost, fleksibilnost, pripravljenost

cilj: rast, pridobivanje virov
orientacija navzven
model notranjih procesov

sredstva: management informacij, komunikacija

cilj: stabilnost, nadzor

model racionalnih ciljev

sredstva: načrtovanje, zastavljanje ciljev

cilj: produktivnost, učinkovitost
nadzor


Modeli nam pomagajo prepoznati posamezne indikatorje učinkovitosti (kakovosti) vzgojno–izobraževalnih organizacij, v procesu načrtovanja samoevalvacijske raziskave pa izbrati področja in prioritete, ki naj bi jih zajela samoevalvacija.

Tabela: Nekateri indikatorji učinkovitosti vzgojno–izobraževalnih organizacij, kot jih lahko povzamemo po štirih modelih organizacijske učinkovitosti (Quinn in Rohrbaugh, 1983; po Tiana s sod., 1999).

model človeških odnosov

Kakovost indikatorjev delovnega življenja:

·        spoštovanje

·        sodelovanje pri sprejemanju odločitev

·        strokovna interakcija

·        povratne informacije

·        priložnost za uporabo spretnosti

·        viri

·        kongruentnost med osebnimi in organizacijskimi cilji

model odprtih sistemov

·        podjetnost

·        kolegialnost

·        kapaciteta za samoevalvacijo in učenje

·        načrtne dejavnosti promocije šole

·        vključevanje staršev

·        zunanje spodbude za spremembe

·        podatki o vpisu učencev

·        viri (prostori, oprema)

model notranjih procesov

·        dokumentirani načrti

·        pravila discipline

·        sistemi upravljanja z informacijami

·        formalizacija položajev

·        kontinuiteta v kadrovski politiki in vodenju

·        integrirani kurikulum

·        beleženje prisotnosti

model racionalnih ciljev

(raziskave šolske učinkovitosti)

·        vodenje

·        etos, usmerjen k doseganju uspehov

·        spremljanje razvoja učencev

·        čas kot dejavnik učinkovitosti

·        pokritost vsebinskih področij

(širši niz vzgojno–izobraževalnih ciljev)

·        ne–razvrščanje

·        timsko poučevanje

·        individualizacija, diferenciacija

·        kontinuirana učna pot

·        čas za socialni, čustveni, ustvarjalni in moralni razvoj

·        dejavnosti, ki spodbujajo učenje učenja

·        diagnostično testiranje

Razvoj otrok in mladostnikov
Misli o vzgoji
Misli o otrocih
Misli o šoli
Misli o življenju
Misli o ciljih
Še druge važne misli
Članki, objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2006. Kopiranje člankov ali njihovih delov brez avtorjevega soglasja ni dovoljeno, prav tako ni dovoljena uporaba člankov ali njihovih delov v komercialne namene brez soglasja avtorja. Spreminjanje vsebine člankov ni dovoljeno!
© Kristijan Musek Lešnik, 2007