Posebnosti samoevalvacije v vrtcih: področja in kazalniki kakovosti predšolske vzgoje

Pristopi k samoevalvaciji v predšolskih organizacijah se razlikujejo od pristopov na višjih stopnjah izobraževanja (osnovna, srednja, visoka…), tako kot se opredelitve kakovosti v kontekstu predšolske vzgoje rezlikujejo od opredelitev kakovosti z vidika drugih stopenj vzgojno–izobraževalne dejavnosti. Pristop k samoevalvaciji v vrtcih mora upoštevati specifične značilnosti predšolske vzgoje in jim opredeliti primerna vsebinska področja kakovosti. V nadaljevanju je nekaj različnih opredelitev področij in kazalnikov kakovosti v predšolski vzgoji. Kazalniki niso modeli, ki bi jih bilo potrebno dobesedno upoštevati pri načrtovanju samoevalvacijskega procesa, ampak zamisli, ki lahko samoevalvacijski skupini v posameznem vrtcu pomagajo izbrati tista področja, ki bi jih bilo najbolj smiselno vključiti v njihov projekt.

Ameriško nacionalno združenje za predšolsko vzgojo NAEYC navaja na podlagi dolgoletnih izkušenj nekatere kazalnike kakovosti, ki jih lahko neposredno spremljamo v predšolski praksi:

·        število in vrsta interakcij med otroki in osebjem,

·        vrsta in vsebina interakcij med otroki,

·        čustvena klima v igralnici,

·        načini zbiranja otrok v skupine v igralnici,

·        vrste dejavnosti, namenjene otrokom.

Raziskovalna skupina, ki je v Angliji izvajala evalvacijo pilotskega programa Early Excellence Centers, je opredelila tri skupine kazalnikov kakovosti predšolske vzgoje:

Kontekstualni kazalniki:

otrok in družina:

prepoznavanje in načrtovanje otrokovih potreb,

komuniciranje z družino,

povezave z zdravstvenimi, šolskimi, socialnimi in drugimi ustanovami …

zaposleni v vrtcu:

stabilnost in fluktuacija zaposlenih,

strokovna podoba,

visoka stopnja samovrednotenja,

motivacija,

kompetence,

stopnja izobrazbe,

stalni strokovni razvoj, strokovno sodelovanje …

Procesni kazalniki

razvoj in učenje:

različne dejavnosti,

načrtovanje in evalvacija,

spremljanje in vrednotenje …

interakcije in medsebojni odnosi:

sodelovanje in timsko delo,

čustvene značilnosti (dobro počutje, odzivanje, vživljanje …),

strokovne značilnosti (jasnost, konsistentnost) ...

Izhodni kazalniki.

otrok:

spoznavni razvoj,

spodbujanje dispozicij za učenje,

socialne spretnosti,

zmanjšanje kritičnih dejavnikov,

zdravje …

družina:

socialne spretnosti (širjenje socialnih odnosov, vzpostavljanje socialnih mrež …),

večja stabilnost v družini,

zdravo življenje,

kakovost življenja,

zaposljivost.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.