Dojenček imitira obrazne izraze in kretnje odraslih.

Dojenček vse bolj učinkovito uporablja osnovne reflekse (npr. sesalni refleks), išče dražljaje, ki bodo izzvali reflekse.

Dojenček raziskuje s pomočjo omejenih motoričnih spretnosti (obračanje glave, sesanje).

Dojenček razlikuje med dojko, dudo na steklenički, dudo za sesanje in palcem.

Osnovna oblika učenja dojenčka je klasično pogojevanje.

Dojenček se nauči pričakovati rutinske dogodke, od ljudi pričakuje aktivnost.

Dojenček se pomiri ob dojki ali steklenički.

Dojenček si že zapomni posamezne stvari, jih prepozna.

Dojenček otrpne ob nenavadnih, novih dražljajih; utihne, če opazi zanimivo igračo.

Dojenček ponavlja telesno dejavnost, ki mu nudi ugodje.

Dojenček išče delno skrite predmete, pričenja dojemati stalnost (konstantnost) predmetov in stvari.

Dojenček nemudoma izrazi pričakovanje (npr. ob pogledu na stekleničko odpre usta).

Dojenček je že sposoben preproste kategorizacije predmetov.

Dojenček pogledom sledi predmetu tudi, ko se ta premakne izven vidnega polja (za njim obrne glavo).

Dojenček si zapomni fotografije obrazov.

Dojenček raziskuje predmete tako, da jih daje v usta.

Dojenček manipulira s predmeti in si jih ogleduje.

Dojenček s pomočjo predmetov proizvaja zvoke.

Dojenček se uči vedenja poznanih ljudi, ga posnema.

Dojenček se odzove na spremembe v poznanih, rutinskih postopkih ali dogajanjih.

Dojenček lahko razume fizične vzroke in posledice.

Dojenček z rokovanjem raziskuje predmete, jih meče, prestavlja.

Dojenček je med igro bolj pozoren.

Dojenček uživa, če sam povzroča dogajanje, premika stvari; v ta namen kombinira naučene dejavnosti, na primer gibe.

Dojenček išče skrite predmete, kaže preproste spodobnosti reševanja problemov.

Dojenček se rad igra, predvsem z igračami, ki ropotajo, zvenijo ali se zibljejo (visijo z vrvi).

Dojenček v igri meče predmete na tla.

Dojenček igrače pogosto vtika v usta, da bi jih raziskal.

Dojenček si v spomin prikliče dejavnost, tudi če ni dražljaja, ki bi neposredno sprožil spomin (asociacije).

Dojenček z vrvico potegne predmet bližje.

Dojenček za reševanje problemov uporablja pridobljeno znanje in izkušnje, uči se s posnemanjem odraslih.

Dojenček spozna, da njegova dejanja povzročijo posledice.

Dojenček za doseganje ciljev izkoristi druge ljudi.

Dojenček raziskuje zunanjost in notranjost igrač, iste igralne dejavnosti izvaja z različnimi igračami, raziskuje različne materiale.

Dojenček strmi v slike ali fotografije.

Dojenček uporablja različne pripomočke (npr. pri hoji si pomaga s stolom, ki ga pomika pred sabo).

Dojenčka hitreje in lažje pritegnemo v neko aktivnost.

Dojenček pri igri pokaže razumevanje odnosa »notri« – zlaga posodice eno v drugo.

Malček išče predmete, ki jih premaknemo ali skrijemo znotraj njegovega vidnega polja.

Malček na prošnjo izroči predmet.

Malček načrtuje dejavnost, ki ga bo privedla do želenega cilja.

Malček izčrpno raziskuje predmete.

Malček spreminja standardne igralne postopke.

Malček se prepozna v ogledalu.

Učenje s poskusi in napakami postaja bolj sistematično.

Malček bolje prepoznava funkcije različnih predmetov.

Malček lahko v igri že uporablja lutke.

Malček prepoznava in uporablja več vzročno–posledičnih odnosov

Malček išče predmete tudi, če jih umaknemo iz njegovega vidnega polja.

Malček razmišlja, razvija preproste zamisli, pri reševanju problemov si lahko pomaga s preprostimi sredstvi.

Malčkov priklic spomina je vse boljši.

Malček prepoznava, da imajo tudi drugi lastnino.

Prvi zametki simbolne igre pretvarjanja »kot da«.

Malček ima preproste predstave o tem, kako bi »moralo biti« (kozarec na primer pokrije s pokrovom).

Malček na prošnjo pokaže bližnje predmete; na prošnjo pokaže tri dele telesa (nos, glava, oko…); eksperimentira z lastnostmi predmetov, dva predmeta spravi v medsebojni odnos, ali z enim predmetom vpliva na drugega.

Malček delno razume pojem preteklosti, prihodnosti in sedanjosti.

Malček delno razume kategorije stvari (na primer barve).

Malček v igri že odigrava določene zamišljene scenarije.

Malček razmišlja v obliki simbolov in tudi jezik že uporablja simbolično.

Malček dolgo ohranja mentalne predstave in lahko neko dejanje ponovi tudi precej časa po tem, ko ga je videl.

Malčkovo reševanje problemov s poskusi in napakami se umakne miselnemu reševanju problemov.

Malček pričenja razumeti konzervacijo (načelo ohranjanja).

Malček se začne igrati domišljijsko igro.

Malček razume specifične vloge družinskih članov.

Malček kaže ustvarjalnost pri reševanju problemov.

Malček na prošnjo pokaže pet delov telesa; na prošnjo vzame imenovani predmet iz kupa drugih; združuje enake oblike ali barve v skupine (2 barvi ali 2 obliki); razume pojma »veliko« in »malo«.

Malček se lahko deloma vživlja v perspektivo drugih ljudi.

Malček lahko že razume pojem kozervacije-ohranjanja števila (tudi če premeša piškote na krožniku, se njihovo število ne bo spremenilo).

Malček se pogosto igra igro pretvarjanja »Kot da«, ali igro vlog (zdravnik, starš).

Malček rešuje enostavne problemske situacije: »Kaj narediš, ko si žejen?«; razume količino »malo – veliko«; nadaljuje začeti niz; prepozna najdaljšo od treh črt in največjo od treh žog; na zahtevo izroči dva predmeta, prešteje štiri predmete v nizu; postavlja vprašanja »Kaj je to?«, »Kdo je to?«; triletnik ponovi 3 števila ali stavek s 4 besedami, štiriletnik ponovi 4 števila ali stavek s 6 besedami.

Otrok razume, da imajo drugi drugačen pogled na stvari.

Otrok lahko že dojame odnos med delom in celoto.

Otrok se orientira v času, loči med levo in desno roko.

Otrok izvede tri hkrati narekovana navodila.

Otrok prešteva in odšteva do 10.

Otrok ponovi stavek iz 8 besed ali niz 5 števil.

Otrok prepoznava podobnosti (po barvi, obliki, velikosti…).

Začetki logičnih operacij (klasifikacija, seriacija, konzervacija).

Otrok za reševanje problemov intuitivno uporablja določene mentalne operacije, ne da bi jasno razumel kako in zakaj delujejo.

Otrok osvoji konzervacijo števila, mase, tekočine in dolžine.

Otrok se prične opisovati v bolj abstraktnih pojmih.

Zna pričakovati in tehtati misli drugih.

Otrok osvoji konzervacijo teže.

Otrok osvoji konzervacijo prostornine, lahko uporablja prostorske in časovne pojme.

Otrok razume reverzibilnost, povratnost procesov.

Otrok začne uporabljati deduktivno sklepanje.

Mišljenje postane logično, bolj prilagodljivo, in abstraktno.

Mladostnik lahko razmišlja o različnih enakovrednih rešitvah problema.