 |
 |
 |
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
|
||
 |
||
|
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
|
||
 |
||
|
Več o portalu
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Nazaj na prvo stran
|
||
 |
||
|
Pošlji e-sporočilo
|
||
 |
Moralni razvoj, razvoj moralnega presojanja (Kohlberg, Piaget) - hiter pregled |
Stopnje razvoja moralnega presojanja (Kohlberg):
|
Prekonvencionalna moralnost: Otrokovo vedenje vodi želja po izogibanju kazni in pridobivanju nagrad. |
|
|
1. stopnja: orientacija k poslušnosti in strah pred kaznijo |
Otrok uboga močne osebe (starše), da bi se izognil kazni. Moralnost dejanja določajo njegove fizične posledice. |
|
2. stopnja: naivna hedonistična in instrumentalna orientacija |
Otrok uboga, da bi bil nagrajen. Njegovo razumevanje vzajemnosti temelji na lastni koristi, ne pa občutku pravičnosti. Gre za nekakšno barantanje: »Posodim ti kolo, če mi ti posodiš svoj avtomobilček.« |
|
Konvencionalna moralnost: Otrokovo vedenje je usmerjeno k odobravanju drugih in ohranjanju medsebojnih odnosov. Otrok brezpogojno sprejema societalna pravila in ocenjuje vedenje kot »dobro«, če ustreza tem pravilom. |
|
|
3. stopnja: ohranjanje odnosov |
»Primerno« vedenje je namenjeno odobravanju in ohranjanju medosebnih odnosov. Čeprav še vedno presoja primernost vedenja po odzivih drugih, ga bolj skrbi odobravanje kot pa fizične posledice. Po drugi strani že ocenjuje primernost vedenja glede na posameznikov namen spoštovati ali nespoštovati pravila. |
|
4. stopnja: ohranjanje družbenega reda |
Oseba slepo sprejema družbene norme in pravila. Prilagaja se ne le kriterijem drugih ljudi, ampak družbenemu redu. Gre za moralnost vzdrževanja »zakonov in reda«. Po Kohlbergu številni odrasli nikoli ne presežejo te stopnje. |
|
Postkonvencionalna moralnost: Otrokove presoje so racionalne, njegovo vedenje usmerja ponotranjen kodeks etike, ki je relativno neodvisen od odobravanja drugih. |
|
|
5. stopnja: moralnost medebojnega družbenega dogovora |
Fleksibilnost moralnih prepričanj. Moralnost dejanj se ocenjuje s stališča medsebojnega družbenega dogovora. Pravila se lahko tudi spreminjajo, če tako presodi večina. |
|
6. stopnja: univerzalni etični princip |
Prilagajanje družbenim standardom in osebnim pravicam. Vedenje se usmerja na podlagi abstraktnih principov pravičnosti, sočutja in pravic drugih. Ljudje na tej stopnji moralnega presojanja lahko razvijejo individualna prepričanja, ki občasno nasprotujejo pravilom, ki jih sprejema večina. |
Razvoj moralnega presojanja (Piaget):
|
Do 5. leta |
Predmoralna stopnja: otrok kaže le malo zanimanja za pravila. |
|
6 do 10 let |
Stopnja moralnega realizma: otrok spoštuje pravila, ki jih določajo avtooritete. Za to obdobje je značilen moralni absolutizem (pravila so nespremenljiva in vsako odstopanje od njih je brez izjeme kaznovano). |
|
Po 11. letu |
Stopnja recipročne moralnosti: otrok spozna, da se pravila lahko spreminjajo, upošteva občutke in stališča drugih ter verjame v enako pravičnost za vse. |
|
|
 |
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.
 |