 |
 |
 |
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
|
||
 |
||
|
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
|
||
 |
||
|
Več o portalu
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Nazaj na prvo stran
|
||
 |
||
|
Pošlji e-sporočilo
|
||
 |
Prehrana od rosjtva skozi zgodnje otroštvo - hiter pregled |
|
Materino mleko je lažje prebavljivo in bolj hranljivo od katerega koli nadomestka. |
Edina vrsta hrane, ki v kateremkoli obdobju popolnoma zadovoljuje vse otrokove potrebe po hrani, je materino mleko. Čeprav so se pred leti številne matere odločale za nadomeščanje dojenja z mlečnimi nadomestki, se v zadnjem času zaradi spoznanj o vseh prednostih in koristih dojenja vse več mater odloča za dojenje. Materino mleko je pač najbolj primerna hrana za dojenčke in zdravniki priporočajo dojenje (če seveda gre) vsaj do dopolnjenega 1. leta starosti. Materino mleko je lažje prebavljivo in bolj hranljivo od katerega koli nadomestka, povrhu pa ščiti otroka pred infekcijami in krepi njegov imunski sistem, ter redkeje povzroča alergične reakcije. Dojeni otroci redkeje obolevajo za obolenji dihal (pljučnica, bronhitis), drisko, vnetjem srednjega ušesa, ter bakterijskimi infekcijami ali infekcijami urinarnega trakta. Dojenje je tudi čustveno dejanje. Topel stik med materjo in otrokom krepi čustveno vez med obema.
| Prednosti dojenja in materinega mleka | |
|
Uravnotežena količina maščob in beljakovin |
V primerjavi z mlekom drugih sesalce vsebuje človeško mleko več maščob in manj beljakovin, razmerje je idealno za intenzivno mielinizacijo živčnega sistema |
|
Zagotavljanje vseh pomembnih hranilnih snovi |
Doječi materi ni treba otrokovi prehrani dodajati ničesar do dopolnjenega 6. meseca starosti. |
|
Zaščita proti boleznim |
Otrok z materinim mlekom dobiva tudi protitelesa in druge snovi za boj proti okužbam. Zato imajo dojeni otroci manj težav z zdravjem. |
|
Prebavljivost |
Materino mleko dojenčki odlično prebavljajo, zato imajo manj težav z zaprtjem ali drisko kot otroci, hranjeni z nadomestki. |
|
Blažji prehod na gosto hrano |
Dojeni otroci lažje sprejmejo prehod na gosto hrano kot otroci, hranjeni s stekleničko, saj imajo več izkušenj z različnimi okusi, ker na okus materinega mleka vpliva hrana, ki jo mati uživa. |
Prehrana otrok v drugi polovici prvega leta naj že vsebuje gosto hrano, bogato z železom (žitne kaže in sadne kaše). V tem času začne otrok piti tudi sokove. V drugem letu starosti lahko otrokova prehrana vsebuje tudi homogenizirano polnomastno kravje mleko.
|
Gosto in trdno hrano uvajamo potrpežljivo in postopno |
Dojenčku / malčku najprej podajamo kašasto hrano z majhno žličko. Potrpežljivo ponudimo hrano, ki jo malček zavrača, dodajamo vse več novih okusov. |
|
Različna, uravnotežena zdrava prehrana |
Uravnoteženost in zdravost malčkove prehrane zagotavlja širok izbor hrane. Omejiti je treba sladkarije in se izogibati neprimerni, premastni hrani. |
|
Malček naj ima možnost izbire |
Malček naj ima priložnost uveljavljati svojo neodvisnost, omogočimo mu da sam sodeluje pri hranjenju (čeprav to pomeni več packarije in pospravljanja) in izbira med razpoložljivo hrano. |
|
Otrokove posebne želje |
Tudi če otrok zavrača meso in zelenjavo, ter raje sega po lešnikih, jabolkih in siru, to ni znak za skrb. Ti »priboljški« lahko ustrezajo otrokovim trenutnim potrebam. |
|
Obrok ne sme postati bojišče |
Malčka pri jedi nikoli ne silimo. |
|
Po 2. letu starosti lahko otrokove prehranjevalne navade postanejo nepredvidljive, pojavi se lahko izbirčnost. |
Ko se po 2. letu starosti upočasni telesna rast, organizem malčka potrebuje manj intenziven vnos kalorij. Starše pogosto skrbi, da njihovi predšolski otroci jedo premalo, a zdi se, da otrokov organizem najbolje ve, kaj potrebuje zase. Otrokove prehranjevalne navade lahko postanejo nepredvidljive, pojavi se lahko izbirčnost. Otrokovo vztrajanje pri znani hrani je lahko posledica tega, da se še vedno uči, katere jedi so varne in katere mu lahko škodijo. Čeprav predšolski otroci jedo manj, pa potrebujejo uravnoteženo prehrano. Njihovo telo zahteva enake hranilne snovi kot telo odraslega, le v manjših količinah. V njihovi prehrani naj bo čim manj maščob in soli, tudi sladkarij naj ne bo preveč.
|
Raznovrstna, zdrava hrana |
Otrokom ponudimo uravnoteženo prehrano, jedi naj bodo čim bolj vabljive. Izogibamo se mastni hrani in preštevilnim sladkarijam. |
|
Predvidljivi obroki, več dnevnih prigrizkov |
Želodčki predšolskih otrok so majhni, trije dnevni obroki morda ne zadoščajo za dnevne potrebe po vnopsu kalorij, zato so vmesni prigrizki lahko zelo dobrodošli. |
|
Ponudimo majhne porcije, otrok lahko pozneje vzame več |
Preveč obložen krožnik lahko predšolskemu otroku pobere vso voljo do hranjenja. |
|
Nove jedi ponudimo na začetku obroka, po potrebi večkrat |
Nove jedi je dobro ponuditi preden otrok poteši svojo lakoto. Otrok naj ima možnost videti, da odrasli z užitkom jedo neznano jed. Če jo zavrne, spoštujemo njegovo odločitev, jed pa ponudimo pri drugem obroku. Bolj kot je neka jed poznana, prej jo bo otrok poskusil. |
|
Obroki naj bodo prijetni, otrok naj ima možnost pogovora |
Prijetno sproščeno okolje otroku pomaga razviti pozitivna stališča do hrane. Izogibamo se konfrontacijam zaradi zavračanja hrane ali pogovora o bontonu pri mizi. |
|
Hrane ne uporabljamo za nagrajevanje |
Navodilo: »Dokler ne poješ vsega, ne dobiš sladice.« otroku pove le to, da mora jesti ne glede na to ali je lačen ali ne, in da je sladica najboljši del obroka. |
Približno po 6. letu starosti se tek otrok spet poveča, pojedo precej več kot mlajši otroci. Povečana telesna aktivnost seveda zahteva tudi več energije, torej več zaužitih kalorij.
|
|
 |
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.
 |