Za zdrav razvoj in rast je pomembna zdrava in uravnotežena prehrana.

Prehranjevanje

Novorojenček se hrani šest do desetkrat na dan, skupaj popije približno 650 ml mleka dnevno.

Popije približno 60 do 120 ml mleka pri enem hranjenju.

Lakoto izraža z jokom.

Med hranjenjem naj bo dojenček čim bolj pokonci, da zmanjšamo nevarnost zadušitve.

Hrani se šest do osemkrat na dan (starost 1 mesec), oziroma pet do sedemkrat na dan (po 2. mesecu).

Popije približno 150 do 180 ml mleka pri enem hranjenju.

Postane vznemirjen pred pričakovanim hranjenjem.

Potrebuje le malo pomoči pri usmerjanju bradavice ali dude v usta, pri tem si začne pomagati z rokami.

Krepko sesa, od časa do časa se mu zato lahko zaleti.

Je nestrpen, če mu ponujamo dojko ali stekleničko potem, ko je že zadovoljil lakoto.

Še ne more jesti trdne hrane.

Dojenčkovi obroki se prilagodijo urniku družine, običajni so trije do štirje obroki dnevno, pri vsakem zaužije 170 do 220 g , odvisno od ritma spanja.

Dojenček začne kazati zanimanje za dejavnosti, povezane s hranjenjem, roki med hranjenjem steguje za posodico in žličko.

Dojenček je sposoben po prebujanju počakati pol ure na prvi obrok.

Dojenček ima manj potrebe po sesanju.

Dojenček začne uživati v majhnih koščkih trde hrane, na primer kosmičih ali koščkih zelenjave.

Ko je lakota potešena, zapre usta in obrne glavo stran.

Dojenček ima tri dnevne obroke, ki jih dopolnjujejo dopoldanski in popoldanski prigrizki, na primer sok ali piškot.

Dojenček začne odklanjati stekleničko.

Ima dober tek.

Dojenček uživa v pitju iz kozarčka, rad sam drži svoj kozarček, celo nagne glavico nazaj, da užije zadnjo kapljo.

Dojenček začne jesti s prsti, lahko si vzame hrano iz ust, jo ogleda in da nazaj v usta.

Dojenček že ima svoje priljubljene jedi in tiste, ki jih ne mara.

Dojenček je nenehno aktiven, včasih mu je treba obe roki zaposliti z igračami, da ne prevrne sklede ali grabi hrane.

Tek je nekoliko manjši, običajno je malčkov najljubši obrok kosilo.

Malček lahko postane izbirčen, ali vztraja le pri določenih jedeh; običajno ne poje veliko.

Malček včasih obdrži grižljaj v ustih, ne da bi ga pogoltnil, to običajno pomeni, da ni več lačen oziroma da ne želi več jesti.

Malček že uporablja žlico (če je dovolj lačen in zainteresiran).

Malček dobro nadzira pitje iz kozarčka, ga dvigne, pije, položi nazaj.

Malček je pri hranjenju aktiven, morda lahko celo sam je, ali potrebuje le omejeno pomoč.

Tek je precejšen, običajno je malčkov najljubši obrok kosilo.

Malček je lahko izbirčen, nekatere jedi ima zelo rad, drugih pa ne mara (kar je treba spoštovati), lahko vztraja le pri nekaterih jedeh.

Malček ima rad preproste, prepoznavne jedi, ne mara mešanja okusov, hrano hoče imeti postreženo tako, kot je vajen.

Malček lahko potrebuje prigrizke med obroki, ti naj bodo zdravi in hranljivi.

Malček je že precej spreten pri hranjenju samega sebe, včasih je za to »preutrujen« in hoče pomoč.

Malček spretno pije iz kozarčka, le redko polije nekaj kapljic.

Malček se uči obnašanja za mizo s posnemanjem odraslih in starejših otrok.

Tek je precejšen, otrok ima raje manjše obroke.

Otrok lahko izraža odpor do kuhane zelenjave, je pa vse drugo – siljenje s hrano je nepotrebno in škodljivo.

Otrok brodi z žlico ali vilico po hrani, se igra z njo, če ni lačen.

Otrok nataka mleko ali sok iz tetrapaka, ne da bi ga polil, lahko si sam postreže s primerrnimi porcijami, če ima ustrezna navodila (napolni do roba, zajemi dve žlici…).

Otrok rad pije mleko (vendar naj mleko ne postane edina otrokova pijača).

Tek je lahko spremenljiv.

Otrok lahko izraža odpor do nekaterih vrst hrane do te mere, da plane v jok, če ga silimo (takšen pritisk lahko povzroči resen konflikt med otrokom in odraslim).

Otrok uporablja ves jedilni pribor, spretno razmaže maslo ali marmelado po rezini kruha.

Včasih otrok težko usklajuje hranjenje in govorjenje, v takšnih primerih običajno govori in »pozabi« na hranjenje.

Otrok rad sodeluje pri pripravi obroka, dodaja začimbe, pere zelenjavo, pogrne mizo.

Otrok ima dober tek, ne nujno pri vsakem obroku.

Otrok ima raje znano hrano, zelenjavo ima raje surovo kot kuhano.

Otrok prevzame odpor do določene hrane od drugih članov družine.

Otrok si sam pripravi zajtrk (zmeša mlako in kosmiče ali namaže kruh).

Otrok ima v glavnem dober tek, pogosto si vzame več hrane kot je zmore pojesti, včasih preskoči kakšen obrok in ga pozneje nadoknadi.

Težko predvidimo, ali bo otrok pripravljen poskusiti novo hrano.

Vedenje za mizo je z vidika odraslih pogosto neprimerno, otrok se vrača k hranjenju z rokami, nabaše si usta, poliva pijačo, trosi drobtine…

Otrok lahko ima težave pri rezanju mesa z namiznim nožem.

Otrok s težavo zdrži pri miru ves obrok, se obrača, je nemiren, vstaja s stola, pribor mu »pada« na tla…

Otrok je večino hrane, poskusi nepoznane jedi ali je celo pripravljen poskusiti košček hrane, ki je ne mara, še vedno pa zavrača tisto, do katere ima hud odpor.

Otroka hrana zanima, rad pomaga pri nakupovanju.

Otrokovo vedenje za mizo je daleč od vzornega, vendar se izboljšuje.

Otrok spretno uporablja ves jedilni pribor, le redko je z rokami, morda ima še težave pri rezanju mesa.

Otrok je med obrokom manj nemiren, čeprav ga zunanji dogodki zlahka zmotijo in pritegnejo njegovo pozornost.

Otroci imajo dober tek, dečki pojedo nekoliko več kot deklice.

Otrok uživa v jedi, je pripravljen poskusiti nove jedi in nekatere, ki jih je prej zavračal.

Otrok je ponosen na svoje vedenje za mizo, posebno kadar je zunaj doma ali ko so prisotni drugi ljudje, doma je pogosto manj skrben.

Otrok si lahko v usta natlači preveč hrane, ali jo slabo prežveči v želji, da bi čim prej končal z obrokom in se vrnil k svoji prejšnji dejavnosti.