 |
 |
 |
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
|
||
 |
||
|
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
|
||
 |
||
|
Več o portalu
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Nazaj na prvo stran
|
||
 |
||
|
Pošlji e-sporočilo
|
||
 |
Prenatalni razvoj |
|
Za otrokov poznejši razvoj je ključnega pomena že to, kaj se z njim dogaja v materini maternici. |
Za otrokov poznejši razvoj je ključnega pomena že to, kaj se z njim dogaja v materini maternici. Že v prvem trimesečju nosečnosti se oblikujejo otrokovi notranji organi, krvožilni sistem in skelet, živčni sistem pa se najbolj intenzivno razvija v zadnjih treh mesecih nosečnosti.
Ob oploditvi se očetova in materina spolna celica združita v oplojeno jajčece – zigoto. V naslednjih devetih mesecih bo iz te edine celice nastala približno milijarda novorojenčkovih celic. V prvih dveh tednih po oploditvi prihaja v zigoti do intenzivnih celičnih delitev, še preden se zigota zasidra v maternično steno. Dva tedna po oploditvi je iz ene same celice nastal že niz celic, ki sestavljajo embrio. Iz manjšega dela celic zigote pa se začnejo razvijati strukture, ki ščitijo razvijajoči se plod in ga oskrbujejo s hrano (posteljica, popkovina).
V embrionalni fazi poteka intenzivna rast zarodka. Vse bolj je izrazita diferenciacija celic – razvijajo se različne celice, ki v različnih organskih sistemih prevzemajo različne naloge. Embrio varno plava v plodovni tekočini, zaščiten s plodovno vrečko in preko popkovine od matere dobiva potrebne hranilne snovi, kisik in tekočino, ter izloča ogljikov dioksid in druge odpadne snovi. Zarodek popkovina povezuje s posteljico. Posteljica preprečuje mešanje krvi matere in zarodka in tako kot filter ščiti zarodek pred škodljivimi snovmi, ki bi lahko bile prisotne v materini krvi.
Za optimalen razvoj otroka je izjemno pomembno tudi zdravje in počutje matere. Posteljica namreč ne more filtrirati vseh škodljivih snovi, ki se lahko znajdejo v materini krvi. Posamezne bolezni matere in drugi škodljivi dejavniki lahko ogrozijo zdravje ploda in povzročijo pojav nekaterih prirojenih napak. Med temi teratogenimi dejavniki so najbolj nevarni:
· izpostavljenost sevanju,
· strupene kemične snovi, na primer živo srebro, PCB,
· nalezljive bolezni kot so rdečke, sifilis, genitalni herpes, AIDS,
· droge kot so alkohol, kokain, heroin.
Tudi obremenjenost in stres matere lahko pomembno vpliva na počutje in zdravje ploda.
Po dopolnjenem 8. tednu nosečnosti se začne tako imenovano obdobje fetusa. V tem najdaljšem obdobju prenatalnega razvoja telesni in organski sistemi rastejo in dozorevajo, da bi bil zarodek pripravljen na življenje izven maternice. Pojavijo se prvi gibi zarodka, prvi refleksni odzivi na dražljaje (zarodek na primer mežikne, če se dotaknemo njegove veke).
V petem mesecu nosečnosti so pri zarodku razvite že vse možganske celice, ki jih bo ohranil do konca življenja. Po tem obdobju nove možganske celice ne nastajajo več.
V zadnjih dveh mesecih nosečnosti zarodek podvoji svojo telesno težo, v veliki meri na račun nastajanja podkožnega maščevja, ki bo novorojenčku pomagalo pri prilagajanju na spremembe temperature po rojstvu.
Celotno obdobje nosečnosti traja deset luninih mesecev šteto od prvega dne zadnje menstruacije, oziroma osemintrideset tednov od spočetja.
| spočetje |
Novonastala celica prejme dedno zasnovo obeh starševskih celic – 23 kromosomov iz semenčice in 23 kromosomov iz jajčeca se združi v 23 parov kromosomov, ki v sebi nosijo gene, nosilce dednih lastnosti. Infekcije ali izpostavljenost dejavnikom iz okolja, kot so mamila, cigarete, alkohol, zdravila ali kemikalije, v prvem tednu do 10 dni po spočetju lahko vplivajo na vraščanje embria v maternico. |
| 2 do 14 tednov po spočetju |
Obdobje zarodka (embria)Oplojeno jajčece se ugnezdi v maternico, organizem se prične razvijati, oblikovati se prično glavni sistemi organov – srce, možgani, udje, zaznavni organi. Vzpostavi se ogrodje telesa. |
| 3. teden |
Embrio meri približno 1.5mm. Začnejo se razvijati plodovna vrečka, posteljica in popkovina; začne se oblikovati nevralna cev. Embrio se razdeli v tri sloje, iz katerih se bodo razvila tkiva in organi. V zgornjem sloju vzdolž sredine telesa se začne oblikovati brazda, ki ji pravimo nevralna cev. Iz tega dela se bodo razvili možgani, hrbtenjača, hrbtenjačni živci in hrbtenica. Celice srednjega sloja oblikujejo začetke srca in primitivnega krvnega sistema – krvne žile, krvne celice in limfne žile. Tudi osnova za kosti, mišice, ledvice in jajčnike ali testise se razvije iz srednjega sloja celic. Prvi srčni utripi se pojavijo pri 21 do 22 dneh. Ob koncu tega tedna se v embriu oblikujejo najzgodnejši krvni elementi in žile in razvijajoča se posteljica. Začne se cirkulacija krvi in zdaj se bo srce zelo hitro razvijalo. Krvni obtok tako postane prvi delujoči organski sistem. Najbolj notranji sloj celic se razraste v preprosto cev, prekrito s sluzastimi membranami, iz katere se bodo razvila pljuča, črevesje in sečni mehur. Vendar se v tem tednu v notranjem sloju ne dogaja dosti. Najbolj rasteta živčni in obtočilni sistem. Razvijajoči se embrio je najbolj ranljiv v razdobju od treh do osmih tednov po spočetju. V tem obdobju se formirajo vsi glavni organi in rezultat poškodbe embria so lahko resne prirojene okvare, kot je spina bifida ali nezraščena hrbtenica. Ker se možgani razvijajo skozi vso nosečnost, jim lahko kadarkoli med nosečnostjo škodujejo mamila ali alkohol. |
| 4. teden |
Embrio meri približno 6mm. Posteljica je že razvita; pojavi se srčni utrip; nevralna cev se zapre (če se ne zapre, pride do spine bifide); začnejo se razvijati oči, krvne žile in pljuča. Embrio začne kazati osnovne, a prepoznavne telesne značilnosti. Možgani rastejo in razvijejo se posamezna področja. Začnejo se oblikovati oči in ušesa. Z vraščanjem tkiva od zgoraj in od strani obraza se oblikuje odprtina za usta. Pod usti, kjer se bo razvil vrat, sta dve gubi, ki bosta kasneje postali vrat in spodnja čeljust. Na sprednjem delu prsnega koša srce že začenja črpati kri. Štiridest majhnih kepic tkiva, ki se razvijajo ob sredinski črti embria, bo oblikovalo hrbtenico, rebra in mišice hrbta in stranskih predelov. |
| 5. teden |
Embrio meri približno 8mm.Možgani se še naprej razvijajo, razdelijo se v tri dele (sprednje, srednje in zadnje). Odprtine in prehodi, ki so potrebni za pretok likvorja so že oblikovani. Rastoča lobanja je še vedno prosojna; če bi torej v tem obdobju gledali embrio pod povečevalnim steklom, bi morda lahko videli gladko površino majcenih razvijajočih se možganov. Začne se razvoj perifernih živcev. Leče v očeh se formirajo in nadaljuje se razvoj srednjega dela ušes. Pojavijo se zametki ust, rok in nog. Roke, noge, dlani in stopala se oblikujejo, čeprav se morajo prsti na rokah in nogah šele razviti. Na tej stopnji so dlani in stopala zarodka kot kratki štrclji. |
| 6. teden |
Embrio meri dobrih 12mm.Pojavijo se zametki nosu in uhljev.Začnejo rasti očesne veke; dokler se njihova rast ne konča, so oči odprte. Oblikuje se možganski privesek. Roke rastejo, opazna so zapestja in komolci. Dlani in stopala so oblikovana kot vesla in začnejo se razvijati prsti. Srce opravi okoli 150 udarcev na minuto, približno dvakrat toliko kot pri odraslem človeku. |
| 7. teden |
Embrio meri približno 25mm.Embrio dobiva jasno obliko človeka. Repek izginja in obraz se bolj zaokroži. Pojavijo se veke.Dlani in stopala, ki so izgledala kot vesla, dobivajo prste. Trebušna slinavka, žolčevodi in žolčnik so oblikoveni. Spolni organi se začnejo razvijati, vendar še nimajo opaznih moških ali ženskih značilnosti. |
| 8. teden |
Embrio meri od glave do trtice približno 32mm, tehta pa približno 14g.Začetki vseh pomembnih telesnih organov so oblikovani. Oblikuje se skelet. Prsti na rokah so izoblikovani. Očesne veke so zrasle, a oči so videti zaprte. Zunanje uho se še naprej oblikuje. Pri deklicah se razvijajo zametki jajčnikov, pri dečkih testisov.Na grobo je vzpostavljen živčni sistem. |
| 8 tednov do rojstva |
Obdobje plodu (fetusa)Gre za izpopolnjevanje ogrodja, ki se je vzpostavilo v embrionalnem obdobju, izjema je le živčni sistem, ki je v 8. tednu v še zelo prvinski obliki in katerega glavni razvoj poteka šele v zadnjih treh mesecih nosečnosti in se nadaljuje še šest mesecev do leto dni po rojstvu. |
| 8 do 12 tednov |
Ob koncu 12. tedna meri zarodek približno 7.5cm, tehta pa približno 42g.Vsi organski sistemi so na svojem mestu.Začenjajo delovati možgani, živci in mišice - razvijejo se nekateri refleksi: vznemirjenje in sesalni refleks.Pojavijo se prvi gibi rok in nog - zarodek premika telo v sunkih, krči roke in brca z nogami.Pojavijo se prvi izrazi obraza.Glavica zajema približno tretjino celotne dolžine.Do konca tega obdobja je popolnoma izoblikovano nebo v ustih.Genitalije začenjajo kazati ženske ali moške značilnosti |
| 13 do 16 tednov |
Ob koncu 16. tedna meri zarodek približno 14cm, tehta pa približno 200g.Začetek tretjega trimestra; zunanji spolni organi so oblikovani in opazni. V tem času lahko zdravnik z ultrazvočnim pregledom že napove spol otroka, vendar ne povsem zanesljivo.Začenjajo se pojavljati obrvi in dlake po lasišču, na koži se pojavijo dlake – lanugo. Razvija se skelet.Pojavi se dihanje in požiranje plodovne vode, zato zarodek pogosto kolca. Do kolcanja prihaja, dokler se fetusovi dihalni gibi ne ustalijo. Ker je sapnik poln tekočine in ne zraka, se kolcanje ne sliši.Oči in ušesa imajo tak izgled kot pri dojenčku. |
| 17 do 20 tednov |
Ob koncu 20. tedna meri zarodek približno 19cm, tehta pa približno 460g. Mati začuti gibanje plodu. S stetoskopom lahko slišimo utripanje srca. 20 tednov je spodnja meja, ki še omogoča preživetje približno
Zarodkova koža je pokrita z belim, siru podobnim zaščitnim plaščem - verniksom. Kožo pokrivajo tanke puhaste dlačice - lanugo. Zarodkove ledvice začenjajo proizvajati seč. Pri deklicah so formirani nožnica, maternica in jajcevodi. Maternica je dokaj glasno okolje. Zarodek zaznava zvoke materinega srca, kruljenje želodca in utripanje krvnih žil. Zvoki pri pogovoru so dovolj glasni, de se jih sliši v maternico. Ko starši pojejo ali govorijo z nerojenim otrokom, jih sliši. Čeprav je videti, da fetus lahko sliši in reagira na zvoke, pa ne vemo, ali zvoke tudi prepoznava in si jih zapomni. |
| 21 do 28 tednov |
Ob koncu 25. tedna meri zarodek približno 28 do 37cm, tehta pa med
Možnost preživetja nedonošenčkov po dopolnjenem 22. tednu nosečnosti naraste na 50% in se v naslednjih tednih konstantno zvišuje, tudi komplikacije pri nedonošenčkih so z vsakim naslednjim tednom redkejše. Telo je v pravih razmerjih, a še vedno nežno in z malo telesnega maščevja, to se šele začenja intenzivneje tvoriti. Pri 28 tednih so oči že odprte, veke in obrvi so dokončno oblikovane, veke se lahko odprejo. Ker se očesna mrežnica še ni nehala razvijati, lahko pride pri otrocih, ki se rodijo v tem obdobju, do očesnih nepravilnosti. Krvožilni sistem se še naprej razvija. Razvijajo se krvne žile v pljučih kot priprava na dihanje. Zarodek izvaja dihalne gibe, a v pljučih še ni zraka. Krvne žile v možganih so še vedno zelo nerazvite. Nerazvitost teh krvnih žil pri nedonošenčkih povečuje tveganje za spontano krvavenje, to tveganje se po 28. tednu precej zmanjša. Pljuča so bolj razvita. Vendar so nedonošenčki, rojeni na tej stopnji, še zelo nezreli in navadno potrebujejo pomoč respiratorja, da lahko dihajo; v intenzivni negi morajo ostati šest tednov ali več. Koža je tanka in nezrela. Zarodek že požira, a navadno do rojstva ne izloča blata. Pri moškem fetusu se testisi pomikajo skozi dimlje proti modniku. Pri deklicah je ščegetavček relativno velik. Sramne ustnice so še majhne in ne prekrivajo ščegetavčka. |
| 29 do 37 tednov |
Ob koncu 29. tedna meri zarodek približno 30 do 40cm, tehta pa med
Ob koncu 34. tedna meri zarodek približno 40 do 48cm, tehta pa med
Dvojčki se v povprečju rodijo 35 tednov po spočetju (10 do 15% dvojčkov se rodi 26 tednov po spočetju), trojčki pa 33 tednov po spočetju. Tvori se še več podkožnega maščevja. Zarodek pridobiva težo. Nežna dlaka, ki je pokrivala celo telo (lanugo) začne izginjati. Začne se mielinizacija možganskih celic. Otroci, ki se rodijo v začetku tega intervala, še nimajo dovolj železa in protiteles, ki bi jih dobili od matere, če bi se rodili ob pravem času. Zato je večja verjetnost, da bodo slabokrvni in preti jim večja nevarnost infekcij. Intenzivnost pomoči, ki jo potrebujejo otroci, ki se rodijo v tem obdobju, je pri različnih otrocih zelo različna. Lahko potrebujejo le pomoč pri ogrevanju in hranjenju, lahko pa gre tudi za tako resne bolezni kot pri mlajših prezgodaj rojenih otrocih. Pri večini fantkov so se testisi že spustili v modnik. Vendar pa se včasih eden ali celo oba testisa spustita na svoje pravo mesto šele po rojstvu, navadno do prvega rojstnega dneva. Zarodek je proti koncu tega obdobja popolnoma razvit in pripravljen na rojstvo. Ko se začnejo popadki, se njegovo telo pripravi na porod. Tekočina, ki je v pljučih, se absorbira, pljuča se "izsušijo" v pripravi na dihanje. Tudi količina fetalnih hormonov, ki pomagajo pri uravnavanju krvnega tlaka in nivoja krvnega sladkorja po rojstvu, se zviša. Ko se začnejo popadki, se dihalni gibi fetusa, zaradi varčevanja energije za porod, upočasnijo. |
| 38. teden | Rojstvo. Ob rojstvu novorojenčki merijo v povprečju od 45 do 52cm, tehtajo pa od 2700 do 4200g. |
| V celoti obdobje nosečnosti traja deset luninih mesecev ali devet koledarskih mesecev in sedem dni. | |
|
|
 |
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.
 |