Primeri razvoja fine in grobe motorike: prijemanje (fina), hoja in tek (groba) - hiter pregled

Primer fine motorike: prijemanje

V prvem letu življenja dojenčka lahko ob opazovanju njegovega prijemanja predmetov opazujemo, kako se izboljšuje njegova koordinacija med očesom in roko. Od negotovega stegovanja rok preko prijema z dlanjo enoletni malček že obvlada kleščni prijem, torej najbolj značilen človeški prijem pri katerem je palec nasproti kazalcu. Malčkova koordinacija gibov v tem času je vse boljša, prijem pa vse bolj zanesljiv.

Primera grobe motorike: hoja in tek

Ena od spretnosti, ki se jih mora naučiti vsak otrok je hoja. Ključna spretnost, ki jo mora obvladati malček pred prvimi koraki je stanje na nogah in lovljenje ravnotežja. Že med 6. in 8. mesecem se dojanček, če ga držimo pokonci opira z nogami na podlago. Med 8. in 10. mesecem se zmore že sam ob trdni opori potegniti v stoječ položaj, med 10. in 12. mesecem pa lahko za krajši čas stoji sam brez opore.

Večina otrok shodi med 12. in 15. mesecem, po tem času pa njihovi koraki postajajo vse bolj zanesljivi, ravnotežje pa vse boljše. Med 15. in 18. mesecem lahko malček že hodi v stran ali vzvratno, ob pomoči pa se tudi vzpenja po stopnicah. Med 18. in 21. mesecem lahko med hojo brcne žogo, ne da bi pri tem izgubil ravnotežje. Hoja je že dovolj zanesljiva, da lahko v rokah nese poljuben predmet. S pomočjo lahko tudi sonožno poskakuje. V tem času se pojavijo tudi prvi poskusi tekanja. Med 21. in 24. mesecem malček lahko že sam sonožno poskakuje na mestu, ob pomoči pa se tudi varno spušča po stopnicah tako, da na vsako stopnico stopi z obema nogama.

V prvi polovici 3. leta malček lahko hodi po prstih, po stopnicah se vzpenja in spušča (korak za korakom) brez pomoči. Nekoliko pozneje lahko preskoči prve 5 cm visoke ovire ne da bi se spotaknil.

V 4. letu lahko otrok kratek čas stoji na eni nogi. Njegov tek postane vse bolj varen in stabilen, čeprav se lahko zaradi nenehne aktivnosti pogosto zapleta in pada. V teku se še ne more nenadoma obrniti ali ustaviti. Otrok lahko v tem času v teku skoči 36 do 60 cm daleč.

Štiriletnik lahko že koraka v ritmu glasbe, hodi po zarisani ravni črti. Preskoči lahko 20 cm visoko oviro ali skoči s 30 cm višine, v teku pa lahko skoči 60 do 80 cm daleč. Otrok se že nauči spuščati po stopniah korak pred korakom.

Petletnik lahko v teku in med igro učinkovito spreminja hitrost in smer. V teku lahko skoči 70 do 90 cm daleč, na eni nogi pa preskače petmetrsko razdaljo.

Sedemletnik lahko 40 sekund miže stoji na eni nogi, hodi po ozki telovadni gredi ali sonožno preskakuje kolebnico.

Gibanje desetletnikov je že sorazmerno dobro koordinirano, tek je vse hitrejši. Dečki lahko v teku skočijo 180, deklice pa 165 cm .

Medtem ko postaja otrokova hoja s starostjo vse bolj zanesljiva, postajajo njegovi koraki vse počasnejši, a zaradi telesne rasti daljši. Tako se povprečna hitrost hoje z leti vse bolj viša in v odrasli dobi doseže nekako dvojno prvotno hitrost.

Podobno kot za hojo velja tudi za tek. Otroci z leti tečejo vse bolj zanesljivo, pa tudi vedno hitreje. Dečki so v vseh starostnih skupinah nekoliko hitrejši od deklic, ki pa se jim med 5. in 9. letom zelo približajo, po 12. letu pa se začnejo razlike zaradi sočasnih telesnih sprememb vse bolj večati. Deklice se zaradi zgodnejše pubertete in zadnjega vrhunca telesne rasti nekoliko prej približajo svoji zgornji meji kot dečki.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.