abc.viz
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
Več o portalu
Nazaj na prvo stran
Pošlji e-sporočilo



Prva čustva in nadaljnji razvoj čustev

Čustva imajo za dojenčke, malčke in otroke na splošno tri temeljne funkcije:

·        prilagajanje (strah na primer lahko ima funkcijo priprave organizma za odziv na ogrožujoč pojav),

·        usmerjanje vedenja (čustva vplivajo na pozornost in izbiranje dražljajev iz okolja, otroci se bodo usmerili k dražljajem, ki jim vzbujajo pozitivna čustva),

·        in komunikacijo (otroci s svojimi izrazi čustev sporočajo svoje občutke in potrebe).

Dojenčki že zelo zgodaj izrazijo »odpor« z jokom. Po drugi strani pa lahko izrazijo tudi svoje »zadovoljstvo«, na primer z nasmehom, oglašanjem ali strmenjem v predmet, ki jim vzbudi zanimanje. Ti odzivi tako pomenijo prve otrokove izraze notranjih reakcij, občutkov, oziroma čustev, staršem oziroma drugim odraslim ljudem pa pomenijo pomembno informacijo o dojenčkovem počutju.

Dojenčki že kmalu po rojstvu začnejo izražati prve občutke in čustva.

Neposredno po rojstvu dojenčki izražajo svoje nezadovoljstvo z jokom, zanimanje pa s pozornim strmenjem. Že pri novorojenčkih lahko med spanjem zasledimo refleksni nasmeh: novorojenček ukrivi konice ust navzgor, kot bi se smehljal, vendar je ta gib refleksen, ne pomeni odziva na ugoden dražljaj. Pravi, tako imenovani socialni, nasmeh, odziv na prijeten socialni dražljaj (materin glas ali gibanje) se pojavi približno pri 4 do 6 tednov starih dojenčkih.

Izražanje čustev za otroke pomeni tudi način komuniciranja s starši.

Raziskave kažejo, da se 10 mesecev stari dojenčki, ki se igrajo z zanimivo igračo, pogosteje nasmehnejo, če jih pri igri opazuje mati. Z drugimi besedami, njihovi nasmehi resnično izražajo pozitivno čustvo, po drugi strani pa so tudi oblika komuniciranja z materjo. 

Čustva, kot so veselje, strah ali jeza imajo več pomembnih vidikov:

·        so notranje reakcije na dogodke in dražljaje,

·        doživljamo jih bodisi kot prijetna (pozitivna čustva) ali neprijetna (negativna čustva),

·        običajno jih spremlja tudi fiziološko vzburjenje.

Obstaja pa še četrti, nič manj pomemben vidik čustev: vedenjsko izražanje čustev. Sem sodi cela vrsta znakov, s katerimi izražamo svoja čustva, svoje notranje stanje navzven.

Kako svoja čustva izražajo dojenčki?

Večina staršev posveča veliko pozornosti vedenju svojega novorojenčka. Zato ne preseneča, da starši že zelo zgodaj pri svojih dojenčkih prepoznajo tudi izraze čustev. V neki raziskavi so matere poročale o čustvih, ki so jih zasledile pri svojih en mesec starih dojenčkih: 99 odstotkov mater je poročalo, da so njihovi dojenčki jasno izražali zanimanje, 95 odstotkov jih je opazilo izraze veselja, 85 odstotkov izraze jeze, 74 odstotkov izraze presenečenja, 58 odstotkov izraze strahu in 34 odstotkov izraz žalosti.

Seveda se pojavlja vprašanje, ali so dojenčki res sposobni doživljati tako široko paleto čustev, ali pa so matere svojim dojenčkom pripisovale preveč. Raziskave kažejo, da se pri dojenčkih dejansko že zelo zgodaj pojavijo izrazi vznemirjenja, gnusa (kot odziv na neprijeten okus), žalosti (kot odgovor na bolečino), refleksni nasmeh (za katerega se zdi, da ni povezan z dogajanjem okoli dojenčka) in pravi socialni nasmeh (ki se pojavi med 4. in 6. tednom starosti).

Izrazi drugih čustev se pri dojenčkih pojavijo še pozneje.

Med 4. in 6. mesecem dojenček v frustracijskih situacijah že kaže znake jeze kot odgovora na frustriranost. Približno v istem času se pojavi tudi previdnost, kot reakcija na novega, neznanega človeka. Dojenček, ki je prej brez težav šel v naročje k neznanemu človeku, bo v tem času postal morda previdnejši. Približno v tem času se pri dojenčkih pojavi tudi aktiven smeh kot izraz veselja.

Med 6. in 9 mesecem dojenček že zna doživeti in izraziti pravo jezo, še posebno v situacijah, ko sam ne zmore ali pa mu kdo onemogoči izvesti želeno dejanje. V tem času se lahko dojenček na nove, neznane situacije odzove že s pravim strahom, na prijetne izkušnje ali priljubljene igrice pa veselo in radostno. Če naleti na nepričakovan, a prijeten dražljaj, izrazi pozitivno presenečenje.

Okrog 9. meseca se pri dojenčkih pojavi strah pred neznanci, v povezavi s separacijsko anksioznostjo. Nekoliko pozneje (med 12. in 18. mesecem) se strahovi lahko razširijo tudi na druge stvari, pojavi se lahko tudi občutek tesnobe. V tej starosti se običajno pri malčkih prvič pojavijo daljša razpoloženja slabe volje, čemernosti ali sitnosti, po drugi strani pa se lahko malček na različne stvari odzove s pravim navdušenjem.

Približno po 18. mesecu se pri malčkih pojavijo nekoliko bolj zapletena čustva, kot so trma, kljubovanje, bes ali sram. Za to obdobje je značilno, da malček sebe zelo pozitivno vrednoti.

Še bolj kompleksna čustva, kot so občutek krivde, ponos ali ljubezen pa se pri malčkih pojavijo šele po 3. letu starosti.

Starost

Odzivnost na dražljaje

Frustracija – jeza

Previdnost – strah

Zadovoljstvo - veselje

Izražanje čustev, razumevanje čustev in občutek samega sebe

Prvi tedni

Novorojenček je sorazmerno neodziven na zunanje dražljaje

Nezadovoljstvo: povzroči ga fizično omejevanje ali neudobje, bolečina, tudi neprijetni dražljaji, na primer neprijeten okus ali vonj.

Osuplost: povzroči jo nenadna sprememba lege telesa ali boleč dražljaj.

Prisilna pozornost: dražljaj vzbudi novorojenčkovo pozornost, novorojenček dlje časa strmi vanj, potem pa plane v jok.

Refleksni nasmeh: sproži se refleksno, pogosto v spanju.

Zanimanje: sproži ga sprememba ali gibanje.

Dojenček z jokom izrazi nezadovoljstvo

1 mesec

Dojenček je odprt za spodbude, začenja koordinirati svojo pozornost, pojavi se zanimanje, radovednost in pozitivna čustva.

Otrok komunicira z okoljem, pojavi se socialni nasmeh, ki ga lahko sproži govorjenje z visokim tonom, ploskanje z dojenčkovimi dlanmi, poslušanje znanega glasu, kimanje dojenčku….

Dojenček izrazi splošno nezadovoljstvo, pozno popoldne je lahko razdražljiv.

2 meseca

Pojavi se socialni nasmeh; dojanček izraža zadovoljstvo, lahko ga vznemiri pogled na igračo.

3 meseci

Dojenček začne izražati tudi vznemirjenje in dolgčas; široko in pogosto se smeji; če se dolgočasi, zajoka, lahko začne izražati previdnost in frustriranost.

4 meseci

Dojenček se vključuje v zunanji svet, njegovi poskusi vzpodbudijo tako pozitivne kot negativne izraze čustev.

Frustracijska reakcija: odziv na nepričakovano oviro.

Previdnost: pogosto odziv na neznan obraz.

Veselje, dojenček se začne aktivno smejati.

Dojenček se veliko smeje, še posebno na določene zvoke; manj joče; včasih zagrgra od zadovoljstva; pojavijo se lahko začetki jeze.

5 mesecev

Dojenček je pretežno dobre volje in zadovoljen, včasih pokaže znake frustriranosti; pojavijo se prvi znaki upiranja; obrne glavo stran od hrane, ki je ne mara; se nasmeji svojemu odsevu v zrcalu;  nekateri dojenčki že začnejo izražati strah pred neznanci.

6 mesecev

Dojenček se aktivno vključuje v socialne igre; poskuša izzvati socialni kontakt; vse bolj se zaveda lastnih čustev.

Jeza: v situacijah ko dojenček ne zmore ali mu onemogočimo izvesti načrtovano dejanje, na primer če ne more zgrabiti kroglice, ki se mu je skotalila pod mizo.

Strah: odziv na popolnoma neznane dražljaje, situacije.

Radost: takojšen odziv na prijetno izkušnjo, na primer prihod matere ali igrico skrivanja (ku-ku). Presenečenje: odziv na presenetljiv, nepričakovan, a prijeten dražljaj.

Dojenček reagira na čustvene izraze pri drugih ljudeh – se smeji, ko se smeji mati; pri nekaterih dojenčkih se že pojavita strah in jeza, pri drugih pa pozneje.

7 mesecev

Dojenček izraža strah in jezo, upornost, naklonjenost, sramežljivost

8 mesecev

Dojenčkovi izrazi čustev so vse bolj individualni, manj odvisni od drugih; aktivno se dotika in raziskuje dele telesa.

9 mesecev

Začetek odnosa navezanosti; prisotnost matere postane dojančkov temelj varnosti

Strah pred neznanci.

Dojenček ob omejevanju izraža negativna čustva; se mršči, če je nejevoljen; ko je utrujen išče tolažbo pri drugih; prepozna sebe v ogledalu; večina dojenčkov izraža pravi strah pred neznanci; pri nekaterih se ponovno pojavi nočni jok.

10 mesecev

Dojenček intenzivno izraža pozitivna in negativna čustva; občasno je razdražljiv.

11 mesecev

Pri dojenčki se pojavi večja variabilnost v izražanju čustev; vse bolj očiten postaja njegov temperament; uči se imen delov telesa; lahko vztraja, da se hoče hraniti sam

12 do 14 mesecev

Aktivno raziskovanje in vse boljše obvladovanje okolja.

Slaba volja, čemernost, sitnost

Tesnoba, strah.

Separacijska anksioznost.

Navdušenje

Malček postane slabe volje je, kadar so drugi okrog njega nerazpoloženi; joče ko stvari niso po njegovem; lahko pokaže znake ljubosumja; pogosto se smeji lastni prebrisanosti in bistroumnosti; med hojo se lahko obnaša domišljavo, se šopiri; rad se gleda v zrcalu; želi pokazati svoje spretnosti.

15 do 17 mesecev

Pojavi se več nihanja razpoloženja; malček se lahko bolj skrbno vede do vrstnikov; motijo ga umazane roke; nekatera oblačila ima raje od drugih; lahko se razburi ali joče, a običajno le krajši čas.

18 do 20 mesecev

Zavedanje ločenosti od matere, začetek razvoja pojmovanja samega sebe

Trma, kljubovanje, bes, malček lahko namenoma povzroči bolečino drugim

Sram; če malčku spodleti zastavljena naloga.

Pozitivno vrednotenje sebe, naklonjenost

Malček je lahko nemiren in trmast; ima lahko občasne izbruhe jeze; pojavlja se sramežljivost; sebe začne označevati s pridevniki; pri pomirjanju si pomaga s predmeti kot so odejica ali plišasta igračka.

21 do 23 mesecev

Malček skuša kontrolirati lastna negativna čustva; lahko postane malenkosten, prenatančen; vlaga več truda, da bi nadziral situacije; začenja razumeti vrednote svojih staršev; situaciji primerno se označuje kot »dobrega« ali »slabega«.

24 do 29 mesecev

Malček je lahko občasno sovražen; odziva se na razpoloženje ostalih; njegovi izrazi čustev so zelo intenzivni; spremembe ga lahko iztirijo; lahko ga vznemirja vsebina lastnih sanj; začenja razumeti pravila izražanja čustev; sebe poimenuje z imenom; identificira se po spolu; o sebi govori tako, da zaimku doda glagol (jaz hočem, jaz lačen…); želi raziskopvati svet tako kot si zam zamisli.

Malček začne izražati empatijo – sposobnost vživljanja v čustva drugih ljudi.

30 do 35 mesecev

Malček prične kazati sram, zadrego.

3 do 4 leta

Identifikacija s starši; razvoj igre in domišljijskih spretnosti

Občutek krivde posledica malčkovega dejanja s katerim je prizadel nekoga drugega.

Ponos, ljubezen

Otrok začne izražati občutek krivde, ponos, ljubezen.

4 do 5 let

Otrok vse bolje razume in uporablja družbeno sprejeta pravila izražanja čustev.

5 do 6 let
Otrok še ne razume, da lahko hkrati čutimo več čustev ("Ne moreš čutiti dveh stvari hkrati").

6 do 8 let
Otrok začenja razumeti, da se lahko hkrati pojavita dve čustvi ("Bil sem vesel in ponosen, ko smo zmagali").

8 do 10 let
Otrok lahko opiše dve nasprotni čustvi, ki se pojavita hkrati, a ju izzovejo različni dražljaji ("Skrbelo me je, kako bo šlo pri matematiki, ampak zaradi petke pri slovenščini sem bil pa zelo vesel").

11 let in več
Otrok razume, da lahko isti dogodek sproži nasprotujoča si čustva ("Razveselil sem se darila, a sem bil malo razočaran, ker ni bilo tisto, kar sem si želel").
Razvoj otrok in mladostnikov
Izbrane misli
Sporočila otrok in mladostnikov odraslim
© dr. Kristijan Musek Lešnik in Inštitut za psihologijo osebnosti, 2007

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.