Razvoj čustev pri dojenčkih: zadovoljstvo oziroma veselje

Celo pri novorojenčkih lahko zasledimo nasmeh. Vendar so njihovi nasmehi refleksni, spontani. Med 3. in 8. tednom starosti (najpogosteje v 6. tednu starosti) pa se dojenčki že nasmehnejo v odziv na prijetne zunanje dražljaje, kot je na primer obraz, glas, dotik ali zibanje. V tej starosti dojenčke izredno zanimajo obrazi. Če oseba, ki se ukvarja z dojenčkom obenem še spregovori z visokim glasom, bo to pri dojenčku skoraj gotovo izzvalo vznemirjenje in njegovo posledico - nasmeh.

Pri 3 mesecih dojenčki postanejo nekoliko »izbirčni« – več nasmehov namenijo znanim obrazom. Zdi se, da s temi nasmehi ne izražajo več le vzburjenja, temveč dejansko zadovoljstvo. Bolj kot se mati (ali druga oseba, ki skrbi za dojenčka) na njegove nasmehe odziva s smehljaji in glasom, bolj pogosto se bo dojenček nasmehnil.

Tudi v naslednjih mesecih se dojenček s svojimi nasmehi odziva predvsem na obraze, v prvi vrsti na materin obraz. Njegov nasmeh tako postane pomemben način komunikacije z materjo. Zato ne preseneča, da 10 mesečni dojenčki svojim materam namenjajo poseben nasmeh, ki ga sicer ne namenijo nikomur drugemu. Pri teh nasmehih se zdi, da cel dojenčkov obraz radostno zažari. Ti nasmehi izražajo zadovoljstvo, ki ga dojenček doživlja v interakciji z materjo, na katero postaja vse bolj čustveno  navezan.

Seveda so, tako kot povsod, tudi pri izražanju zadovoljstva in veselja med otroci velike razlike. Na to, koliko se dojenček smehlja vplivajo številni dejavniki, med katerimi je morda najpomembnejša odzivnost otrokovega okolja. Če dojenček raste v toplem družinskem okolju in je deležen številnih pozitivnih čustvenih spodbud in smehljajev, se bo tudi sam pogosteje nasmehnil. Raziskave kažejo, da so pri dojenčkih, ki ne odraščajo znotraj družin po 8. ali 9. mesecu starosti nasmehi redkejši kot pri tistih, ki so bili vseskozi doma, kljub temu, da prej, pri 4 mesecih teh razlik še ni bilo. Zdi se torej, da se vsi dojenčki v določenem obdobju začnejo odzivati na prijetne stvari z nasmehom. Če njihovi nasmehi sprožijo čustven odziv pri ljudeh okrog njih, postanejo prejkone reden način sporočanja čustev, če pa tega odziva ni, postajajo nasmehi s časom redkejši.

Z razvojem postajajo nasmehi vse bolj diskriminativni. Na različne ljudi (že omenjeni nasmeh, rezerviran za mater) in dražljaje se malček odzove z različnimi nasmehi ali smehom. Vse bolj nasmehi postajajo tudi orodje otrokovega družabnega vedenja. Dojenčki hitro spoznajo magično moč nasmeha in njegov vpliv na starše. Z nasmehom jih pritegnejo k sebi, jih pripravijo do tega, da se nasmehnejo nazaj, se pogovarjajo ali igrajo z njimi, jih ljubkujejo. Dojenčki se kmalu naučijo, da z nasmehi dosežejo, da bo mati ostala v bližini. To svojo moč pa zelo kmalu, po 4. mesecu starosti, izpopolnijo z naslednjim udarnim »orožjem« – smehom. Smeh, kot izraz otrokovih pozitivnih čustev tako odigra pomembno vlogo v interakciji otrok – starši.

Med dražljaji, ki pri 4 do 12 mesecev starih dojenčkih najpogosteje izzovejo smeh so najpogostejši:

·        skrivanje obraza ali predmeta,

·        poskakovanje na kolenu (diči-diča),

·        pihanje v dojenčkove lase,

·        različni glasovi, ki jih sprožimo z ustnicami, tleskanje z jezikom,

·        šepetanje,

·        igrice skrivanja (ku-ku),

·        pokrivanje dojenčkovega obraza,

·        kazanje jezika ali gibanje z jezikom.

Do 7. meseca starosti število vidnih dražljajev, dotikov in družabnih dogodkov, ki dojenčka spravijo v smeh, narašča. Pozneje (do 10 ali 12. meseca) pri dojenčkih nekoliko upade zanimanje za dotike, zato pa pride v ospredje odzivanje na družabne igrice in vidne dražljaje, ter druge dejavnosti, pri katerih lahko dojenček aktivno sodeluje (na primer pokrivanje oziroma odkrivanje materinega obraza s pleničko). Ob koncu prvega leta starosti in celo drugo leto se otroci vse več smejijo v situacijah, ki jih sprožijo sami. Tako se že 9 do 11 mesečni dojenčki vse bolj nasmihajo in smejijo ob svojih lastnih gibalnih dosežkih, na primer dviganju v stoječ položaj. Nekoliko starejši malčki lahko izjemno uživajo ob igračah z vzvodi ali patenti, ki jih sami sprožijo.

Ko otroci rastejo postaja smeh vse pogostejše orodje v družabnih situacijah. Tako raziskave kažejo, da 95 odstotkov smeha 3 do 5 letnikov zasledimo v situacijah, v katerih so prisotni drugi otroci ali odrasli. Le manjši del smeha torej odpade na samostojne dejavnosti.

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.