Fina motorika

Groba motorika

Dojenček kratek čas opazuje predmete;

refleksno prijema.

Dojenček leže na trebuhu privzdigne glavico;

pesti so stisnjene.

Dojenček s pogledom sledi predmetu, ki se enakomerno giblje v eno stran.

Dojenček v naročju dvigne in drži glavo pokonci;

leže na trebuhu dviguje glavico in ramena od podlage;

pesti so manj skrčene; gibi rok in nog so simetrični.

Dojenček se igra z rokama;

opazuje roki;

obrača glavo v smeri predmeta;

steguje roko proti predmetu.

Dojenček pase kravice;

prevali se z boka na hrbet;

obdrži predmet, ki mu ga damo v roko.

Dojenček prime predmet s celo pestjo.

Dojenček si ogleduje in trese predmet v roki;

daje igračo v usta;

se igra z rokami;

prijema ropotuljico in jo trese.

Dojenček sedi z malo opore; glava je med sedenjem stabilna;

leže se prevali s hrbta na bok;

potegne pleničko čez obraz;

premika igrače iz roke v roko.

Dojenček leže na hrbtu potegne pleničko z obraza;

prijema s celo pestjo in zravnanim palcem;

prime podano igračo z obema rokama;

prestavi igračo iz roke v roko;

prijema predmete v dosegu roke;

udarja, trese predmete;

vzame v vsako roko en predmet.

Dojenček sedi sam, brez opore;

z oporo sedi dlje časa;

plazi se;

ko ga držimo pokonci, se opira z nogami;

leže se prevali s trebuha na hrbet.

Dojenček spreminja položaj, da bi dosegel predmet;

prijema predmete s prsti in kazalcem, prijema drobne predmete s palcem in kazalcem (pincetni prijem);

udarja predmet ob drugega;

obdrži dva predmeta;

meče predmete na tla;

Dojenček se ob opori dvigne v stoječ položaj;

leže se prevali s hrbta na trebuh;

z malo pomoči ali sam se dviguje v sedeči položaj;

sedi samostojno;

začne plezati.

Dojenček po podlagi premika predmet naprej in nazaj;

da predmet v škatlo;

s kazalcem pregleduje podrobnosti na predmetu.

Dojenček stoji brez opore;

sprva hodi ob opori (če ga držimo za obe roki);

spusti se na tla, da bi prijel želen predmet;

shodi brez opore.

Malček prijemlje predmete s kleščnim prijemom (palec v opoziciji od kazalca);

sestavi dve kocki v stolp;

vrže majhen predmet v škatlo;

oponaša pisanje s svinčnikom po papirju;

raje uporablja eno roko;

Malček sam naredi 10 korakov;

počepne in vstane.

Malček sestavi stolp iz treh kock;

postavi krog v okvir.

Malček samostojno hodi;

hodi po stopnicah s pomočjo;

hodi postrani ali vzvratno;

teče v krogu.

Malček postavi pet kock eno na drugo;

posnema vlečenje ravnih črt po papirju;

meče predmete;

lista knjigo (eno stran za drugo);

iz škatlice jemlje drobne predmete;

riše spiralne čačke;

kotali žogo.

Malček z nogo brcne žogo, ne da bi izgubil ravnotežje;

sam sede na stol;

sonožno poskakuje s pomočjo;

zravnano teče;

odpira vrata;

jemlje, nosi in postavlja predmete.

V tem času postane jasno, katera roka je pri malčku dominantna, desna ali leva.

Malček uživa v metanju in lovljenju žoge; obrača vrtavko;

rine in vleče škatle ali igrače na kolesih;

odvije pokrov s kozarca;

postavi štiri kocke eno na drugo.

Malček poskakuje na mestu;

ob pomoči se spušča po stopnicah.

Malček gosto hrano je z žlico;

niza kroglice na nitko;

prepogne papir na pol;

gradi stolp s šestimi ali sedmimi kockami, kocke zlaga v niz, vrsto;

navije igračo s ključem.

Malček hodi po prstih;

vzpenja se po stopnicah brez pomoči (obe nogi na stopnico), spušča se po stopnicah, korak za korakom;

predmet dvigne s tal, ne da bi izgubil ravnotežje ali se moral spustiti na tla;

sam sonožno poskakuje;

sonožno skoči na tla;

vrže predmet v želeno smer;

Malček skuša narisati vodoravno, navpično črto;

tri oblike razporeja v skupine (krog, kvadrat, trikotnik);

natančno reže s škarjami;

mesi klobasico iz modelirne mase;

preriše krog s posnemanjem.

Malček hodi po prstih in petah naprej in nazaj;

z lahkoto teče;

stoje meče žogico, zgolj z zamahom roke;

preskoči 5 cm visoko oviro.

Otrok je z vilicami;

naredi harmoniko iz papirja;

gradi stolp iz osmih kock;

skuša narisati človeka (glavonožec), imitira risanje križa, skuša narisati krog;

oblači in slači lutko;

naliva iz vrča brez polivanja;

riše z vodenimi barvicami.

Otrok kratek čas stoji na eni nogi;

teče varno in stabilno;

lahko skoči 36 do 60cm daleč;

nenehno je v gibanju, lahko se zapleta in pada;

ne more se nenadoma ali hitro obrniti ali ustaviti.

Otrok riše človeka shematsko;

s škarjami reže po krivi črti;

si sam umiva obraz in roke;

zaveže si čevlje;

naniza deset kroglic na nit;

gradi stolp iz desetih kock;

zna uporabljati ščipalko za perilo;

prerisuje diagonalno črto, prerisuje kvadrat;

kopira nekaj tiskanih črk.

Otrok koraka v ritmu glasbe;

hodi po ravni črti;

lahko skoči 60 do 80cm daleč;

lahko po eni nogi skače po stopnicah navzgor, 6 do 8 stopnic;

vozi tricikel ali kolo s pomožnimi kolesci;

spušča se po stopnicah, noga pred nogo;

preskoči spodnjo stopnico;

v teku brcne žogo, ujame večjo žogo, jo odbija od tal, jo brcne proti tarči;

lahko se nauči kotalkati;

s 30 cm višine skoči na tla;

preskoči 20 cm visoko oviro.

Deklice lahko vržejo žogico približno 7 m daleč, dečki pa 13 m .

Otrok barva risbice;

napiše svoje ime;

prerisuje trikotnik, črke;

riše hišo, drevo, človeško figuro – risba je bolj kompleksna in prepoznavna;

prepogiba papir na polovico, četrtino;

nariše obris svoje dlani;

izreže lik iz srede papirja;

riše z voščenkami;

vdene nit v šivanko;

lovi žogico z obema rokama;

v eni dlani naredi kroglico iz papirja.

Otrok v teku in med igro učinkovito spreminja smer;

v teku lahko skoči 70 do 90cm daleč;

na eni nogi preskače petmetrsko razdaljo;

stoji na prstih dlje časa.

Otrok se nauči pisati;

risbe postanejo bolj organizirane, vanje vključuje več podrobnosti in nekatere znake globine;

z žogo zadane tarčo;

s kleščami pobere žebelj, ga zabije s kladivom;

navija nit na tulec;

se s palcem dotakne vseh drugih prstov;

reže in lepi preproste like;

prerisuje romb;

uporablja šilček.

Otrok stoji na eni nogi 40 sekund;

vozi kolo;

sodeluje v igrah s pravili;

prehodi 1 m po telovadni gredi;

pogosto je ravsanje z vrstniki;

sonožno preskakuje kolebnico;

visi 10 sekund v vesi;

lovi žogo z eno roko ali v skoku;

se sam oblači.

Gibi deklic so bolj natančni, dečki so uspešnejši pri manj kompleksnih dejanjih, ki zahtevajo več moči.

V otrokovi risbi se pojavljajo očitni globinski znaki;

skrajšajo se reakcijski časi

Otrokov tek, skoki, meti, lovljenje, brcanje, udarjanje so hitrejši in bolj koordinirani.

Deklice lahko vržejo žogico 12m daleč, dečki pa 21m.

Dečki z mesta skočijo 180 cm , deklice pa 165 cm .