V prvih letih otroštva se mora otrok naučiti ene od temeljnih človeških pridobitev – sporazumevanja z drugimi.

Otrok joče, sliši govor drugih, človeške glasove ima raje od drugih zvokov

Otrok manj joče, oglaša se z mehkejšimi glasovi, gruli, se smeji, oponaša kratka zaporedja samoglasnikov.

Otrok začne bebljati, komunicira z izmenjavo glasov.

Otrok je pozoren na odraslo osebo, ki poimenuje predmete in stvari.

Otrok beblja zaporedja samoglasnikov, to pogosteje počne v znanem okolju.

Otrokovi glasovi so podobni govoru, oponaša posamezne glasove.

Otrok razume nekaj besed, na ukaz obrne glavo k znani osebi ali predmetu.

Otrok izpolni preproste naloge: »Pridi sem. Pusti to. Daj dudo.«

Otrok eksperimentira z glasovi, lahko reče kaj, kar je podobno besedam (ma namesto mama), isto besedo lahko uporablja za več različnih predmetov.

Otrok pred oglašanjem komunicira s kretnjami (kazanje).

Otrok uporablja svoje prve besede, pri tem so pogoste napake, ko besedam doda zlog ali izpusti zadnjega.

Otrok ubesedi svojo željo: »To!« in tvori povedi iz ene same besede.

Otrok ve, da imajo predmeti, stvari in ljudje svoja imena.

Otrok se trudi se, da bi ga drugi razumeli, uporablja simbolične geste, s katerimi pospremi besede, trudi se pravilno izgovarjati besede, na novo naučeno besedo pogosto uporablja.

Otrok lahko uporabi že kakšen stavek, sestavljen iz dveh samostalnikov »Mama soka.« ali samostalnika in glagola: »Mama daj.«

Otrok lahko za opis sebe lahko uporabi pridevnik (»Jure priden«), razume poimenovanje.

Otrok aktivno sodeluje v igrah, na primer skrivanje (ku-ku).

Hitra širitev besednjaka, otrok pri dveh letih uporablja že od 50 do 900 besed, povprečno 200 do 250 besed.

Otrok z besedami zahteva hrano in pijačo.

Otrok uporablja samostalnike, glagole in pridevnike.

Otrok na zahtevo pove svoje ime.

Otrok povezuje dve besedi v poved, proti koncu tega obdobja zna že več stavkov dolgih do 3 besede.

Otrok bolje razume govor odraslih.

Otrok odgovarja na vprašanja, ki se tičejo lastništva: »Čigava igrača je to?«

Hitra širitev besednjaka, triletni otrok uporablja povprečno od 600 do 800 besed.

Otrok o sebi govori v 3. Osebi.

Otrok manj gestikulira, izgine bebljanje.

Otrok dokonča zadnjo besedo znane pesmice, recitira kratke pesmice, želi poslušati svoje najljubše zgodbice.

Otrok v povprečju razume tri predloge (na, v, zraven).

Otrok uporablja bolj zapletene slovnične oblike, kot so množina, preteklik, zaimki (uporablja zaimek «Jaz«), predlogi.

Otrok upošteva besedni red v povedih.

Otrok razume preprosta vprašanja: »Kaj leti? Kaj plava? Kaj delamo z žlico?«

Povedi se razširijo na tri besede.

Otrokovo govorno razumevanje je odlično.

Otrokov govor je vse bolj namenjen komunikaciji, pripoveduje o dogodkih.

Otrokov besednjak se lahko razširi za dodatnih 1000 besed, skupaj uporablja 1200 do 1500 besed.

Otrok uporablja pritrdilne in nikalne stavke, vprašanja zakaj, nikalnice...

Otrok uporablja odvisne stavke, preproste stavke ustrezno združuje s predlogi.

Otrok vse bolj obvlada zapletene slovnične strukture, tvori popolne stavke, govori razumljivo.

Otrok lahko ima dolge samogovore.

Otrok stalno postavlja vprašanja: »Zakaj?«.

Otrokov uporablja 1800 do 2200 besed.

Otrok nenehno ponavlja kratke zgodbe.

Otrok sam pripoveduje zgodbo po slikah.

Otrok pozna nekaj črk.

Otrok pozna predloge »za, pred…«.

Otrok odgovarja na preprosta vprašanja: »Kaj je to? Iz česa je to?«

Otrok upošteva bolj sofisticirana pravila komunikacije.

Otrok postavlja vprašanja: »Kdaj? Zakaj? Kako?«

Otrok lahko že uporablja humor in preproste metafore.

Otrok občasno že upošteva izjeme pri slovničnih pravilih.

Otrok razume kulturno sprejeta pravila prilagajanja govora starosti, spolu in družbenemu statusu sogovornikov.

Otrokov besednjak do šestega leta doseže približno 10000 besed, uporablja jih 2500 do 3000.

Otrok uporablja številne zapletene slovnične oblike.

Otrok po poslušanju ponovi kratko zgodbo.

Otrok piše in bere lastno ime, lahko že zna brati.

Otrok sprašuje za pomen neznanih besed.

Besednjak se v srednjem otroštvu še naprej širi.

Otroci besede pojasnjujejo konkretno: »Nož? Z njim mami reže kruh. Kolo? Ima kolesa, verigo in belanco.«

Razvije se matalingvistična zavest – zmožnost, da otrok razmišlja o jeziku kot sistemu.

Otrok pri pojasnjevanju besed že uporabljajo sinonime in kategorične odnose: »Nož? Tisto, s čemer režemo. Podobno kot z žago. Nož je lahko tudi orožje.«

Otrok razume dvojni pomen besed, v svoj jezik vključuje metafore in humor.

Otrok prilagaja svoja sporočila potrebam poslušalcev in situaciji. 

Otrok v pogovoru uporablja bolj uglajene strategije (devetletnik, ki zahteva od odraslega nek predmet, a mu ga ta ne da, bo ponovil svojo željo v obliki vljuden prošnje).

Besednjak se še naprej širi, vključuje vse več abstraktnih besed.

Otrok v svoj govor vključi tudi ironijo in sarkazem.

Otrokovo razumevanje in raba zapletenih slovničnih konstruktov še naprej napreduje.

Otrok je sposoben prilagajati svoj slog govora različnim situacijam.

Ob koncu osnovne šole otrokov besednjak obsega približno 40000 besed.

Mladostnik lahko bere in interpretira literarna dela namenjena odraslim.