Temeljna vprašanja razvojne in otroške psihologije

V sodobni otroški psihologiji se pojavljajo štiri temeljna vprašanja:

1. Dednost ali okolje? Kateri od obeh dejavnikov je pomembnejši, kateri bolj usodno vpliva na otrokov razvoj. Čeprav vse teorije in pristopi upoštevajo oba dejavnika, pa se razlikujejo po tem, kateremu pripisujejo večji pomen. Dandanes vse več strokovnjakov opozarja, da pravzaprav ni pomembno, kateri dejavnik je bolj ali manj vpliven – pomembno je to, kako oba skupaj, njuna interakcija vpliva na otrokov razvoj.

1. S prvim vprašanjem je povezano podvprašanje: je razvoj pasiven ali aktiven? Ali so torej otroci aktivni pobudniki lastnega razvoja ali pa kot nekakšne spužve vpijajo pobude in vplive. Mehanicistični model, katerega predhodnik je John Locke s svojo »tabulo raso«, razume razvoj kot pasiven, predvidljiv odgovor na zunanje in notranje dražljaje. Organizmični model, katerega predhodnik je Rousseau pa predpostavlja, da je razvoj posledica aktivnih pobud organizma.
2. Ali je razvoj neprekinjen ali se odvija po določenih stopnjah? Nekatere najbolj znane teorije otrokovega razvoja (Freud, Erikson, Piaget) pojasnjujejo razvoj kot proces, ki se odvija po nekih stalnih in nespremenljivih stopnjah, le tempo prehajanja s prejšnje na naslednjo stopnjo se lahko pri posameznih otrocih razlikuje. Te teorije izhajajo iz organizmičnega modela razvoja. Po drugi strani teorije, ki izhajajo iz mehanicističnega modela, predpostavljajo, da je otrokov razvoj konstanten, kontinuiran proces.
3. Normativni ali idiografski pristop? V sodobni razvojni psihologiji je prisotno vprašanje, ali naj bo raziskovanje usmerjeno k iskanju splošnih značilnosti razvoja (normativni pristop) ali pa k iskanju vzrokov za pojavljanje medosebnih razlik (idiografski pristop).

Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.