 |
 |
 |
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za vzgojitelje in učitelje
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Materiali, viri, pripomočki, delavnice, vprašalniki in ideje za svetovalne delavce
|
||
 |
||
|
Materiali in članki za ravnatelje in vodje
|
||
 |
||
|
Več o portalu
|
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
Nazaj na prvo stran
|
||
 |
||
|
Pošlji e-sporočilo
|
||
 |
Teoretični pristopi k razumevanju otrok v psihologiji |
Način, kako razumemo in pojasnjujemo otroški razvoj, je odvisen od našega razumevanja narave človeka. Psihologi so razvili številne teorije, ki skušajo pojasniti, zakaj se otroci obnašajo tako kot se.
Posamezne teorije skušajo vsaka na svoj način zagotoviti doseganje štirih temeljnih ciljev otroške psihologije: opisovanja, pojasnjevanja, napovedovanja in spreminjanja vedenja. Pri tem različne teorije bolj ali manj poudarjajo različne cilje.
|
Nobena teorija otrokovega razvoja ne more pojasniti vseh vidikov otrokovega razvoja. |
Nobena teorija otrokovega razvoja ne more pojasniti vseh vidikov otrokovega razvoja. Nasprotno. Sodobni raziskovalci raje kot vseobsegajoče teorije (kakršne so utemeljili Freud, Piaget ali Erikson) razvijajo »miniteorije« katerih namen je pojasnjevanje posameznih specifičnih pojavov.
Zmeda med teorijami otroškega razvoja bi bila verjetno neobvladljiva, če ne bi mogli teorij spraviti na nekakšne skupne imenovalce. Primeren skupni imenovalec the teorij je lahko temeljni pristop k razumevanju otrok. Zato teorije otrokovega razvoja v sodobni psihologiji delimo v pet velikih skupin. To so psihoanalitične teorije (ki poudarjajo pomen nezavednih procesov, čustev in gonov), teorije učenja (ki se osredotočajo na tisto vedenje, ki ga lahko opazujemo), kognitivne teorije (ki poudarjajo pomen miselnih procesov), etološke teorije (ki upoštevajo evolucijske temlje vedenja) in kontekstualne teorij (ki poudarjajo vpliv družbenega in kulturnega okolja).
Poglejmo temeljne predpostavke, pa tudi razlike med posameznimi teorijami.
| Perspektiva | Pomembne teorije | Temeljne predpostavke |
| Psihoanalitična | Freudova teorija psihoseksualnega razvoja | Vedenje nadzirajo močne nezavedne pobude |
| Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja | Na posameznikovo osebnost vpliva družbeno okolje, razvija pa se skozi serijo razvojnih kriz | |
| Učenje | Tradicionalne teorije učenja (Pavlov, Skinner, Watson) | Ljudje se odzivajo; vedenje nadzoruje in usmerja okolje |
| Bandurova teorija socialnega učenja | Otroci se učijo v družbenem kontekstu ob opazovanju in oponašanju modelov | |
| Kognitivna | Piagetova teorija spoznavnega razvoja | V času od otroštva do adolescence se pojavijo kvalitativne sprememebe v mišljanju. |
| Teorije procesiranja informacij | Ljudje prevajajo in predelujejo simbole | |
| Etološka | Bowlbyjeva in Ainsworthova teorija navezanosti | Ljudje imamo prilagoditvene mehanizme za preživetje, nekatera razvojna o še posebno kritičn in občutljiva |
| Kontekstualna | Sociokulturna teorija Vygotskega | Otrokov sociokulturni kontekst pomembno vpliva na njegov razvoj |
|
|
 |
Članki, viri, pripomočki, vprašalniki in drugi materiali objavljeni na spletni strani so nastali v letih 1999 do 2007. Naročniki lahko neomejeno uporabljajo, tiskajo in razmnožujejo vsebino portala. Spreminjanje vsebine ni dovoljeno.
 |